Delo po podjemni pogodbi davek: koliko vam ostane od 1.000 €?

Koliko vam pri delu po podjemni pogodbi dejansko ostane od dogovorjenega bruto zneska? Preverite, koliko vzamejo davek in prispevki ter zakaj lahko pri 1.000 evrih bruto na račun dobite precej manj, kot pričakujete.

Podjemna pogodba je v Sloveniji pogosta izbira za občasna, projektna ali časovno omejena dela, vendar veliko ljudi šele ob prvem izplačilu ugotovi, da bruto znesek na pogodbi še zdaleč ni enak znesku, ki ga prejmejo na račun. Pri vprašanju delo po podjemni pogodbi davek zato ni dovolj pogledati samo 25-odstotne akontacije dohodnine. Na končni neto vplivajo tudi normirani stroški, zdravstveni prispevek, v določenih primerih pokojninski prispevek ter status osebe, ki delo opravlja.

Razlika je lahko občutna. Oseba, ki je že polno pokojninsko in invalidsko zavarovana iz drugega naslova, lahko pri enakem bruto honorarju prejme več kot nekdo, ki takšnega zavarovanja nima. Poleg tega ima dodatne stroške tudi naročnik. Zato je pred podpisom pogodbe smiselno vedeti tri številke: dogovorjeni bruto honorar, približen neto prejemek izvajalca in celoten strošek naročnika.

Kaj pomeni delo po podjemni pogodbi davek v letu 2026?

Plačilo po podjemni pogodbi se za davčne namene praviloma obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Od njega se obračuna akontacija dohodnine, vendar davčna osnova ni vedno enaka celotnemu bruto honorarju.

Pri izračunu se praviloma upoštevajo 10-odstotni normirani stroški in obvezni prispevki za socialno varnost, ki bremenijo prejemnika dohodka. Šele od tako zmanjšane osnove se obračuna 25-odstotna akontacija dohodnine.

Dijaški dom letos skoraj 300 evrov na mesec: za številne družine je to prevelik strošek

Novo šolsko leto 2026/27 je za dijake, ki se šolajo daleč od doma, prineslo tudi višje stroške. Izhodiščna mesečna oskrbnina v dijaških domovih po novem znaša 298,20 evra, zato lahko izbira

To pomeni, da stavek »pri podjemni pogodbi je davek 25 odstotkov« ni dovolj natančen. Stopnja akontacije je res 25 odstotkov, vendar se ne uporabi neposredno na celoten bruto honorar. Hkrati pa akontacija še ni nujno tudi končna letna dohodnina.

Kako se izračuna akontacija dohodnine?

Osnovna logika je razmeroma preprosta. Najprej se določi bruto dohodek. Nato se od njega za davčne namene odštejejo normirani stroški v višini 10 odstotkov bruto dohodka ter prispevki za socialno varnost, ki jih mora plačati prejemnik. Od dobljene davčne osnove se obračuna 25 odstotkov akontacije dohodnine.

Če je bruto honorar 1.000 evrov in je oseba že polno zavarovana iz drugega naslova, znašajo 10-odstotni normirani stroški 100 evrov. Zdravstveni prispevek prejemnika v višini 6,36 odstotka znaša 63,60 evra. Davčna osnova je zato 836,40 evra, 25-odstotna akontacija pa 209,10 evra.

Izvajalec v takem poenostavljenem primeru prejme približno 727,30 evra neto.

Prispevki lahko neto precej spremenijo

Pri iskanju odgovora na vprašanje delo po podjemni pogodbi davek je status izvajalca eden ključnih podatkov. Pri vseh izvajalcih namreč obračun ni nujno enak.

Prejemnika praviloma bremeni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 odstotka. Pri osebi, ki ni že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana za polni zavarovalni čas iz drugega naslova in izpolnjuje pogoje za zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, se obračuna še 15,5-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

To je velika razlika. Pri 1.000 evrih bruto dodatnih 15,5 odstotka pomeni 155 evrov prispevka. Ker ta prispevek hkrati znižuje davčno osnovo, se nekoliko zmanjša akontacija dohodnine, vendar je končni neto prejemek kljub temu bistveno nižji.

Če ste že zaposleni za polni delovni čas

Pri osebi, ki je že vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni čas, se 15,5-odstotni prispevek prejemnika praviloma ne obračuna. Izplačevalec pa mora plačati 8,85-odstotni prispevek za posebne primere zavarovanja.

Za zaposlenega, ki ob redni zaposlitvi opravi še občasno delo po podjemni pogodbi, je zato neto praviloma višji kot pri osebi, ki ni polno zavarovana iz drugega naslova.

Če niste polno zavarovani iz drugega naslova

Če oseba ni upokojenec in ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni zavarovalni čas, lahko nastane obveznost plačila 15,5-odstotnega prispevka prejemnika in 8,85-odstotnega prispevka izplačevalca.

Pri takem izvajalcu je treba pri izračunu delo po podjemni pogodbi davek nujno upoštevati njegov dejanski zavarovalni status. Splošni spletni kalkulator, ki tega vprašanja ne postavi, lahko pokaže napačen neto znesek.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?

Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

Kaj pa, če podjemno pogodbo sklene upokojenec?

Tudi upokojenec lahko v določenih primerih opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, vendar je pomembno, da se pravilno določi njegov zavarovalni status. Če je prejemnik upokojenec, se 15,5-odstotni prispevek prejemnika za PIZ praviloma ne obračuna, izplačevalec pa obračuna 8,85-odstotni prispevek za posebne primere zavarovanja. Še vedno je treba upoštevati zdravstveni prispevek in akontacijo dohodnine po pravilih za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Za upokojenca je pomemben tudi širši vpliv dela na njegove pravice. Podjemna pogodba sama po sebi ni enaka ponovni zaposlitvi, vendar morata biti obseg in način dela res skladna z naravo civilnopravnega razmerja. Če bi dejansko obstajali elementi delovnega razmerja, lahko nastanejo drugačne pravne posledice.

Delo po podjemni pogodbi davek: primeri za 500, 1.000 in 2.000 evrov

Spodnji izračuni so orientacijski in kažejo, kako velika je lahko razlika. Prvi primer velja za osebo, ki je že polno pokojninsko zavarovana iz drugega naslova. Upoštevana sta 6,36-odstotni zdravstveni prispevek in 25-odstotna akontacija od zmanjšane davčne osnove.

Če oseba ni polno pokojninsko zavarovana iz drugega naslova in se ji obračuna še 15,5-odstotni PIZ, je rezultat drugačen.

Že pri 1.000 evrih bruto je razlika med prikazanima primeroma več kot 116 evrov. Zato podatek o bruto honorarju sam po sebi ne pove dovolj.

Koliko podjemna pogodba stane naročnika?

Pri podjemni pogodbi ni pomemben samo neto izvajalca. Naročnik ima praviloma tudi obveznosti, ki se prištejejo k bruto honorarju. Med njimi so 8,85-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma posebne primere zavarovanja, 0,53-odstotni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 odstotkov, kadar zanj ni predpisana izjema.

Pri bruto honorarju 1.000 evrov to pomeni približno 88,50 evra prispevka PIZ, 5,30 evra prispevka za poškodbe pri delu in 250 evrov posebnega davka. Celoten strošek naročnika tako v tipičnem primeru doseže približno 1.343,80 evra.

Pri 500 evrih bruto je orientacijski skupni strošek približno 671,90 evra, pri 2.000 evrih bruto pa približno 2.687,60 evra.

Prav zato je pri pogajanjih pomembno jasno določiti, ali se pogovarjate o bruto honorarju izvajalca ali o celotnem strošku naročnika.

Ali je 25-odstotni davek dokončen?

Ne nujno. To je ena najpogostejših zmot pri temi delo po podjemni pogodbi davek. Med letom se plačuje akontacija dohodnine, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja pa se praviloma všteva v letno davčno osnovo.

Končni rezultat je zato odvisen od vseh obdavčljivih dohodkov posameznika, olajšav in dohodninskega razreda. Nekdo lahko ob letni odmeri dobi del že plačane akontacije vrnjen, drugi pa mora dohodnino doplačati.

Če ima oseba poleg podjemne pogodbe še redno plačo ali druge obdavčljive prihodke, je smiselno že med letom preveriti, kakšen učinek bo dodatni dohodek imel na končno dohodnino.

Kdaj podjemna pogodba sploh pride v poštev?

Podjemna pogodba je namenjena opravi določenega dela oziroma doseganju dogovorjenega rezultata. Primerna je predvsem za občasna, projektna ali druga dela, ki nimajo značilnosti klasičnega delovnega razmerja.

Ne sme pa se uporabljati samo zato, da bi se izognili pogodbi o zaposlitvi. Če oseba delo opravlja osebno, nepretrgano, v organiziranem delovnem procesu naročnika, po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom, lahko obstajajo elementi delovnega razmerja.

Pomembno je tudi, ali je delo sistemizirano kot delovno mesto, ali se opravlja v delovnem času, ki ga določa naročnik, in ali je po načinu dela primerljivo z zaposlenimi. V takem primeru naziv pogodbe sam po sebi ne odloča o pravni naravi razmerja.

Najpogostejše napake pri izračunu

Prva napaka je, da posameznik od bruto honorarja preprosto odšteje 25 odstotkov in rezultat razume kot neto. Druga je, da pozabi na 6,36-odstotni zdravstveni prispevek. Tretja je, da ne preveri, ali mora plačati še 15,5-odstotni PIZ.

Pogosta napaka naročnikov je tudi, da bruto honorar enačijo s svojim celotnim stroškom. Pri običajni podjemni pogodbi lahko dodatne obveznosti skupni strošek povečajo za več kot tretjino glede na dogovorjeni bruto.

Pri izračunu delo po podjemni pogodbi davek je zato najbolje najprej določiti status izvajalca, nato bruto honorar in šele nato narediti celoten obračun.

Zakaj je končni izračun vedno dobro preveriti?

Primeri v članku so namenjeni razumevanju osnovnega obračuna in temeljijo na splošnih pravilih. Posamezen primer je lahko drugačen zaradi statusa izvajalca, mednarodnih okoliščin, posebnih zakonskih izjem ali drugih dohodkov. Pred večjim ali ponavljajočim se izplačilom je zato smiselno preveriti obračun pri računovodji oziroma na podlagi aktualnih pravil FURS, ZPIZ in SPOT.

To posebej velja, kadar se pogodba sklepa za daljše obdobje, za več zaporednih izplačil ali kadar izvajalec hkrati prejema plačo, pokojnino oziroma druge obdavčljive dohodke.

Se delo po podjemni pogodbi splača?

Enotnega odgovora ni. Za občasno, jasno določeno delo je podjemna pogodba lahko praktična in administrativno razmeroma preprosta rešitev. Za izvajalca pa je pomembno, da se pred dogovorom ne osredotoči samo na bruto številko.

Če vam naročnik ponudi 1.000 evrov bruto, lahko v enem primeru prejmete približno 727 evrov, v drugem pa okoli 611 evrov. Naročnikov strošek je lahko hkrati približno 1.344 evrov. Te razlike niso majhne.

Najpomembnejše pravilo pri temi delo po podjemni pogodbi davek je zato preprosto: vedno preverite zavarovalni status, vse prispevke, davčno osnovo in vpliv na letno dohodnino. Šele takrat lahko realno ocenite, koliko vam bo od dogovorjenega zneska ostalo in ali je takšna oblika dela za vas smiselna.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook,