NASA
Tisoče novorojenih zvezd zasijalo v novi podobi teleskopa Webb
NASA je predstavila osupljivo novo sliko vesoljskega teleskopa James Webb, ki razkriva na tisoče novorojenih zvezd. Posnetek prikazuje območje v ozvezdju Škorpijona, približno 5500 svetlobnih let od Zemlje, kjer Webb s svojimi infrardečimi instrumenti razkriva zvezdne porodnišnice, skrite očem klasičnih teleskopov.
Gre za eno najbolj podrobnih podob rojstva zvezd, kar jih je človeštvo doslej videlo. Razumevanje teh procesov je ključno, saj so prav zvezde gradniki vesolja, njihovo opazovanje pa nudi vpogled v nastanek planetov in celotnih galaksij.
Kaj razkriva nova slika
Na posnetku je v ospredju zvezdni grozd Pismis 24, kjer se v gostih oblakih plina in prahu rojevajo mlade zvezde. V ozadju se razteza Lobsterova meglica, orjaški oblak snovi, ki presega meje vidneg
MARS
Najmočnejši namigi doslej o starodavnem življenju na Marsu
NASA-in rover Perseverance je na Marsu naletel na kamnine, ki vsebujejo minerale in organske spojine, značilne za okolja, kjer je na Zemlji uspevalo življenje. Vzorci iz starodavne rečne doline, stari več kot tri milijarde let, predstavljajo najmočnejše doslej odkrite namige, da je bil Rdeči planet nekoč primeren za mikrobno življenje. Čeprav gre za potencialne biosignale in ne dokončne dokaze, odkritje krepi zanimanje za prihodnjo misijo, ki bi vzorce pripeljala nazaj na Zemljo.
Prelomno odkritje v starodavni dolini
Gre za prelomni trenutek v raziskovanju Marsa. Perseverance je prvič odkril kombinacijo mineralov, kot sta vivianit in greigit, ter organskega ogljika, ki na Zemlji pogosto nastajajo ob sodelovanju mikrobov.
Vzorec Sapphire Canyon je rover odvzel julij
IPHONE AIR
iPhone Air: Najtanjši iPhone doslej, ki premika meje oblikovanja
Apple je septembra 2025 predstavil povsem nov model iPhone Air, ki je s komaj 5,6 milimetra debeline postal najtanjši iPhone v zgodovini. Novi telefon z zaslonom 16,5 centimetra in titanijevim ogrodjem je lahek, a hkrati izjemno vzdržljiv, saj združuje najnovejšo tehnologijo in eleganten dizajn. S tem Apple cilja na uporabnike, ki iščejo preplet vrhunske zmogljivosti, lahkotnosti in estetske dovršenosti.
Razvoj izjemno tankih telefonov je dolgo predstavljal tehnološki izziv. Večja tankost namreč pomeni manj prostora za baterijo, hlajenje in kamere. Apple je s tem modelom želel dokazati, da je mogoče združiti napredno strojno opremo, kakovostno izdelavo in minimalistično obliko. iPhone Air tako ne nagovarja le ljubiteljev estetike, ampak predstavlja tudi smer, v katero
Najstarejši plazilski odtisi spreminjajo zgodovino evolucije življenja na kopnem
Na jugu Avstralije so raziskovalci odkrili fosilne odtise, stare približno 350 milijonov let. Gre za najzgodnejši znani dokaz, da so živali že tedaj živele povsem na kopnem. Odkritje postavlja časovni okvir razvoja prvih plazilcev oziroma amniotov za 35 do 40 milijonov let nazaj, dlje, kot je veljalo doslej. Po mnenju znanstvenikov je to spoznanje tako pomembno, da utegne zahtevati ponovno pisanje učbenikov biologije in geologije.
Do zdaj so strokovnjaki menili, da so se živali, ki so bile sposobne odlagati jajčeca zunaj vode in se gibati brez vleke trupa, razvile šele okoli 318 milijonov let nazaj. Novi dokazi iz Avstralije pa kažejo, da so bile te sposobnosti prisotne bistveno prej. To pomeni, da je prehod na življenje na kopnem potekal hitreje in bolj zgodaj, kot smo
PERU
V Peruju odkopali tisoč let staro grobnico
Delavci podjetja Calidda, ki skrbi za distribucijo zemeljskega plina v Limi, so med polaganjem podzemnega omrežja v okrožju Puente Piedra naleteli na izjemno arheološko najdbo. Na globini komaj pol metra so odkrili dve predinkaški grobnici, stari približno tisoč let. Ena je bila prazna, druga pa je skrivala človeške ostanke, položene v sedečem položaju, skupaj s keramičnimi posodami in predmeti iz bučinih lupin.
Lima kot arheološki mozaik in kultura Chancay
Arheolog José Aliaga je pojasnil, da so posode, najdene ob pokojniku, okrašene v značilnih barvah črne, bele in rdeče. Takšna ikonografija je tesno povezana s kulturo Chancay, ki se je razvila med letoma 1000 in 1470. Ta obalna civilizacija je živela predvsem od ribarjenja in trgovine, poznana pa je po izj
Skrita sladkovodna morja pod oceanom: Nova upanja za žejen svet
Znanstveniki so ob severovzhodni obali ZDA odkrili obsežne zaloge sladke vode pod morskim dnom. Gre za enega največjih doslej potrjenih podmorskih akviferov, ki bi lahko postal pomemben vir v času, ko se svet sooča z vse hujšo krizo pitne vode. Odkritje prinaša nova vprašanja, pa tudi možnosti za prihodnost.
Zakaj je to odkritje pomembno?
Povpraševanje po pitni vodi po svetu narašča hitreje kot kadarkoli prej. Združeni narodi opozarjajo, da bi se do leta 2030 razkorak med potrebami in razpoložljivimi viri lahko povečal na kar štirideset odstotkov. Podnebne spremembe, suše in urbanizacija še dodatno povečujejo pritisk na reke, jezera in podtalnico. Rezervoarji pod oceanom se zato kažejo kot neizkoriščena možnost, ki bi lahko omilila nekatere pritiske.
Podr
Britanija piše zgodovino: rojeni prvi otroci z DNK treh oseb
V Veliki Britaniji je bilo rojenih prvih osem zdravih otrok, ki so nastali s pomočjo napredne tehnike oploditve z DNK treh oseb. Cilj posega je bil preprečiti prenos redkih, a smrtonosnih mitohondrijskih bolezni z matere na otroka. S tem so britanski raziskovalci odprli novo poglavje v medicini in postali pionirji na področju t. i. terapije z zamenjavo mitohondrijev.
Zakaj je zgodba pomembna?
Mitohondrijske bolezni so redke, a lahko povzročijo hude posledice:
mišična oslabelost
epileptični napadi
razvojne motnje
odpoved organov
Ker se mitohondrijska DNK prenaša le po materini liniji, obstaja veliko tveganje, da bo mati z mutacijo bolezen prenesla na svoje otroke. Nova tehnika omogoča, da starši s takšnimi mutacijami dobijo zdrave potomce in prekinejo b
AKSOLOTL
Znanstveniki iščejo DNK ogroženega aksolotl v kanalih Mexico Cityja
Pred šestdesetimi leti so prebivalci četrti Xochimilco v Mexico Cityju zlahka ujeli aksolotl , velike dvoživke, ki spominjajo na majhne zmaje. Danes pa jih v naravi skoraj ni več mogoče opaziti. Aksolotl (Ambystoma mexicanum) je postal simbol izgubljenega ravnovesja med naravo in urbanim razvojem.
Nova metoda iskanja: eDNK v vodi
Skupina znanstvenikov z Nacionalne avtonomne univerze Mehike je uporabila moderno metodo okoljske DNK (eDNK) za iskanje teh redkih bitij. Metoda deluje tako, da se filtrira vodo in išče genetski material, ki ga organizmi izločajo skozi sluz, kožo ali iztrebke. Znanstvenikom je to omogočilo, da so ugotovili prisotnost aksolotl, ne da bi jih morali dejansko ujeti, kar je pri tako redki vrsti skoraj nemogoče. Hkrati pa raziskovalci zmanjšajo v
Nova invazija klopov: nevarni prenašalci bolezni se širijo vse bliže
V ameriški zvezni državi Maine so raziskovalci avgusta prvič potrdili prisotnost invazivnega klopa vrste azijski dolgorogi klop. Najdba v okrožju Cumberland County pomeni najbolj severovzhodna potrditev njegovega širjenja v Združenih državah. Klop je posebej problematičen, ker se lahko razmnožuje brez parjenja in je v tujini povezan s prenosom nevarnih bolezni. Odkritje zato sproža zaskrbljenost tako med veterinarji kot pri javnozdravstvenih strokovnjakih.
Zakaj je odkritje pomembno?
Azijski dolgorogi klop so v ZDA prvič zaznali leta 2017 v zvezni državi New Jersey. V manj kot desetletju se je razširil v več kot 20 zveznih držav. Njegova posebnost je partenogeneza, samice lahko proizvajajo potomce brez samcev, kar pomeni, da je dovolj en sam primerek, da se razvije
BRODOLOM
Znanstveniki in domačini razkrili 250 let star brodolom na škotskem otoku
Februarja 2024 je deček med tekom ob obali otoka Sanday v otočju Orkney na Škotskem opazil lesene tramove, ki so štrleli iz sipin. Njegovo naključno odkritje je sprožilo sodelovanje arheologov, znanstvenikov in lokalnih zgodovinarjev, ki so s skupnimi močmi identificirali 250 let star brodolom.
Gre za redek primer, kjer so znanstvene metode in lokalno znanje združile moči ter razkrile dolgo pozabljeno poglavje britanske pomorske zgodovine. Odkritje osvetljuje obdobje sedemletne vojne in ameriške revolucije, hkrati pa kaže, kako pomembno vlogo ima skupnost pri ohranjanju kulturne dediščine.
Za prebivalce Sandayja je projekt postal vir ponosa. Kot so povedali domačini, je občutek, da njihov otok hrani tako pomemben košček svetovne zgodovine, nekaj izjemnega.
Kak