NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Evropska centralna banka (ECB) napoveduje, da bo digitalni evro zasnovan tako, da bo ponudnikom plačilnih storitev prinašal dobiček, hkrati pa bo za potrošnike brezplačen. Cilj nove digitalne valute je utrditi evropsko plačilno neodvisnost in zagotoviti varen, enoten sistem plačevanja v celotnem evrskem območju. Kaj je digitalni evro in zakaj ga ECB uvaja? Gre za elektronsko obliko centralnobančnega denarja za vsakdanja plačila. Deloval bo na celotnem evrskem območju, v spletnih in brezspletnih okoljih, z visokim varnostnim in zasebnostnim standardom. Namenjen je dopolnjevanju gotovine, ne njenemu nadomeščanju. Digitalni evro bo elektronska oblika centralnobančnega denarja, namenjena vsakodnevnim plačilom, tako spletnim kot brezspletnim. Namenjen je dopolnjevanju go

OpenAI pripravlja pomembno spremembo v delovanju klepetalnika ChatGPT. Uporabniki, ki bodo preverjeni kot odrasli, bodo do konca leta dostopali do manj cenzurirane različice, tudi za ustvarjanje erotičnih vsebin. Napoved, ki jo je na omrežju X razkril izvršni direktor Sam Altman, je sprožila val odzivov, saj gre za eno večjih sprememb v politiki umetne inteligence. Več svobode za odrasle uporabnike Altman napoveduje različico, ki bo dopuščala več svobode in prilagoditev tona pogovora. Odrasli bodo lahko izbrali bolj prijateljski slog z več izražanja čustev in simboli ali bolj nevtralen ton. Spremembe prihajajo decembra, skupaj s popolno starostno verifikacijo, ki naj bi preprečila dostop mladoletnim. Usmeritev je jasna, odrasle obravnavaj kot odrasle, ob tem pa zašči

Režiser legendarne trilogije Gospodar prstanov, Peter Jackson, se je lotil presenetljivega projekta, ki presega filmski svet. V sodelovanju z biotehnološkim podjetjem Colossal Biosciences želi prispevati k ponovnemu oživitvi ptice moa, ki je na Novi Zelandiji izumrla pred približno 600 leti. Vizija, ki se bere kot znanstvena fantastika Jackson, znan po gradnji domišljijskih svetov, tokrat podpira resničen poskus vrnitve izumrle vrste. Skupaj s partnerico Fran Walsh je v projekt vložil približno 15 milijonov dolarjev. Podjetje Colossal Biosciences iz Teksasa si je že prej zadalo ambiciozne cilje, med drugim želijo obuditi tudi mamuta in tasmanskega tigra. Z napredno gensko tehnologijo nameravajo znanstveniki iz ohranjenih fosilnih ostankov pridobiti DNK moa in jo pri

North Atlantic right whale, eden najredkejših kitov na svetu, ki prebiva v severnem Atlantiku, je končno pokazal znake okrevanja. Po desetletjih upadanja števila primerkov znanstveniki poročajo o majhnem, a pomembnem povečanju populacije, prvič po letih. Od skorajšnjega izumrtja do upanja V preteklosti so te mogočne živali skoraj izginile zaradi intenzivnega lova. Ime “right whale” je vrsta dobila prav zato, ker so jih lovci smatrali za “prave” kite – počasi so plavali blizu površine in se po smrti niso potopili, zato so bili lahek plen. Po prepovedi lova se njihovo število sicer ni več drastično zmanjševalo, a se tudi ni povečevalo. Med letoma 2010 in 2020 je populacija upadla za četrtino, na vsega okoli 340 živali. Znanstveniki: “Zmerno optimist

Revščina in podnebje nista ločeni zgodbi. Sta isto poglavje. Novo poročilo OZN kaže, da je 887 milijonov ljudi, ki živijo v večdimenzionalni revščini, izpostavljenih vsaj enemu podnebnemu tveganju. Skoraj 80 odstotkov najrevnejših živi tam, kjer jih lahko zadene vročinski val, poplava, suša ali onesnažen zrak. To niso redki izjemni dogodki. To je vsakdan. Ko revščina sreča podnebno krizo Večdimenzionalna revščina pomeni več kot prazen denarnik. Pomeni slabši dostop do zdravstva, šol, čiste vode, elektrike. Ljudje brez teh osnov pogosto živijo na območjih, kjer so podnebni udarci najmočnejši. Ko pride nevihta ali suša, se položaj hitro poslabša. Prihrankov ni. Varnostne mreže ni. En dogodek potisne družino še niže. Več kot 600 milijonov revnih je

Napredek, o katerem so slepi doslej le sanjali, postaja resničnost. Skupina evropskih znanstvenikov je predstavila zelo obetavne rezultate kliničnega preskušanja mikroskopskega očesnega vsadka, ki bolnikom z neozdravljivimi slepimi pegami delno vrača vid. Tehnologijo so razvili v Franciji, odpreti utegne novo poglavje pri zdravljenju bolezni, kot je starostna makularna degeneracija, najpogostejši vzrok slepote pri starejših. Kako deluje revolucionarni vsadek Gre za mikročip PRIMA, velik približno kot riževo zrno. Kirurg ga vstavi pod mrežnico, kjer prevzame vlogo poškodovanih fotoreceptorjev, celic, ki zaznavajo svetlobo. Čip sodeluje s posebnimi pametnimi očali z mini kamero. Kamera zajema sliko okolice in jo v trenutku pretvori v infrardeče signale, vsadek pa jih pos

Pred šest tisoč leti je nekdo na skandinavskem otoku Lolland v ustih žvečil kos temne, lepljive smole iz brezove skorje. Danes ta na videz nepomemben košček zgodovine razkriva izjemne podatke o življenju in vlogah žensk v neolitskem obdobju – času, ko so se skupnosti začele stalno naseljevati in gojiti prve pridelke. Starodavni »žvečilni« DNK Znanstveniki z Univerze v Københavnu so s pomočjo napredne analize DNK uspeli iz žvečilne smole izluščiti genetske podatke osebe, ki jo je uporabljala, ter celo ostanke mikroorganizmov in hrane. Presenetljivo so ugotovili, da je smolo žvečila ženska. Njene genske značilnosti kažejo, da je bila svetle kože in temnih las, kar sovpada z znanimi lastnostmi prebivalcev severne Evrope iz tistega obdobja. Kaj nam pove žv

Zdravniki že stoletja gledajo na jezik kot na ogledalo zdravja. Zdaj ta starodavni refleks dobiva sodobno nadgradnjo, umetna inteligenca analizira barvo in teksturo jezika ter z visoko natančnostjo prepoznava različna bolezenska stanja. Tehnologija, ki poveže tradicijo in najsodobnejše algoritme, lahko v nekaj letih preoblikuje zgodnje odkrivanje bolezni. Kako deluje sistem Raziskovalci z University of South Australia in Middle Technical University so razvili model, ki iz fotografije jezika razbere vzorce, povezane z določenimi boleznimi. Uporablja strojno učenje, bere odtenke barv, teksturo in obloge. V študiji so analizirali več kot 9.000 posnetkov jezika in ugotovili, da pravilno izbrane barvne metrike pri nekaterih stanjih dosegajo do 98 odstotkov natančnosti. Ni čarov

V grški jami Petralona, blizu Soluna, so raziskovalci našli lobanjo, ki po najnovejših analizah znova odpira razpravo med znanstveniki. Čeprav je bila odkrita leta 1959, vse kaže, da ne pripada sodobnemu človeku, temveč doslej neznani vrsti zgodnjih homininov. Nenavadna, v kamnino ujeta zgodba, ki noče utihniti. Zakaj je fosil iz Petralone poseben Odkritje je hitro dobilo status ene najpomembnejših evropskih paleontoloških najdb. Lobanjo, danes znano kot petralonski fosil, je ohranila apnenčasta stena, rezultat je presenetljivo dober. Datacije jo postavljajo nekje med 200.000 in 700.000 let, kar pomeni, da bi lahko spadala med prve evropske poseljence. Prav ta razpon v starosti pa je tisti, ki buri duhove, saj premika mejnike in razlag o tem, kdaj in kako so se naši sorod

Na južni polovici Lune se razteza skrivnostni kolos, ki že desetletja buri domišljijo znanstvenikov. Gre za največji znani krater v osončju – South Pole–Aitken Basin. Dolg je približno 2500 kilometrov in sega skoraj 13 kilometrov globoko. Dolgo je veljalo, da je nastal po neposrednem udarcu velikanskega asteroida, a nove raziskave kažejo, da je resnica precej bolj zapletena. Udarec, ki je spremenil zgodovino Lune Do zdaj so znanstveniki domnevali, da je bil udarec skoraj navpičen, vendar najnovejše raziskave univerze v Arizoni in NASA-ini podatkovne analize razkrivajo drugačno sliko. Ugotovili so, da je bil udarec poševen in je prišel z druge smeri, kot so predvidevali. Posledično je material iz globljih plasti Lune “brizgnil” čez veliko območje, kar bi lahko p