Avtizem: Dejstva o motnji in avtistih
Avtizem je razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Avtizem je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra oziroma MAS. Zakaj uporabljamo besedo spekter? Beseda spekter se pri avtizmu uporablja zaradi tega, ker imajo osebe z avtizmom oziroma avtisti težave na treh področjih. Pogosta napaka pri razumevanju avtizma, je ta, da avtisti ne morejo živeti normalnega življenja. To ni res, a se prav tako pogosto zgodi, da potrebujejo vseživljenjsko pomoč. Več o tem smo že pisali tukaj.
Kaj je avtizem?
Avtizem je razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Je del spektra MAS, ki zavzema tri glavna področja. Ta se imenujejo tudi triada primanjkljajev, predstavljajo pa težave, ki jih imajo avtisti. Katera področja so to? Težave s socialno komunikacijo, težave s socialno interakcijo in težave na področju fleksibilnosti mišljenja. Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1,1% ljudi.
Težave s socialno komunikacijo pri avtizmu
Avtisti imajo lahko težave tako na področju neverbalne in verbalne komunikacije. Najpogosteje težko razumejo in uporabljajo: obrazno mimiko, intonacijo glasu, šale, sarkazem, pogoste fraze in izreke. Mnogi avtisti zelo dobesedno razumevajo govor in mislijo, da ljudje rečejo natančno to, kar mislijo. Primer: Ko rečemo, da je nekdo veslal kot nor, mislimo na hitrost veslanja, avtisti pa bi to razumeli dobesedno in tako mislili na veslanje duševnega bolnika.
Nekateri ljudje z avtizmom morda ne govorijo, ali pa imajo dokaj omejen govor. Večinoma avtisti razumejo, kaj se jim govori, vendar za komunikacijo pogosto uporabljajo druga sredstva. Med njimi so predvsem neprimerna vedenja in kretnje, ki jih po večini razumejo le tisti, ki so blizu osebe z avtizmom. Spet drugi imajo dobro razvit govor in jezikovne veščine. Kljub temu imajo lahko težave s sodelovanjem v pogovoru in ponavljajo tisto, kar je nekdo rekel, le določene fraze ali pa neprestano govorijo le o tistem, kar jih zanima.
Težave s socialno interakcijo pri avtizmu
Avtisti imajo pogosto težave z razumevanje ali prepoznavanjem čustev ter občutij drugih oseb. Istočasne težave z izražanjem njihovih lastnine jim še bolj otežujejo vklop v družbo. Ljudje z avtizmom tako ne razumejo nenapisanih družbenih pravil, ki se jih večina nas nauči mimogrede. Avtisti večkrat stojijo preblizu nekoga s katerim se pogovarjajo ali pa načnejo neprimerno temo za pogovor.
Včasih se zdi, da so brezčutni, ker ne zmorejo prepoznati, kako se nekdo počuti. Raje preživljajo čas sami, kot pa da iščejo družbo drugih ljudi in ne iščejo potrditve ter tolažbe drugih ljudi. Pogosto se tudi zdi, da se obnašajo »čudno« ali neprimerno, saj imajo težave pri izražanju svojih občutij, čustev in potreb.
Zaradi težav s socialno interakcijo imajo avtisti velike težave pri začenjanju in vzpostavljanju prijateljstev ter poznanstev. Mnogi ljudje z avtizmom si tega še kako želijo, a tega procesa ne znajo natančno začeti, saj ne vedo, kaj storiti.
Težave na področju fleksibilnosti mišljenja
Avtisti imajo pogosto težave pri fleksibilnosti mišljenja. Kaj točno to pomeni? Fleksibilnost mišljenja nam pomaga razumevanje in predvidevanja vedenja drugih ljudi, osmišljanje stvari, vedenja, dogodkov in predstavljanje ter predvidevanje situacij izven naše rutine vsakdana. Tako imajo ljudje z avtizmom težave z razumevanjem in tolmačenjem misli, dejanj in občutkov drugih ljudi. Težko predvidevajo, kaj se bo zgodilo in kaj bi se lahko zgodilo.
Avtisti težko razumejo koncept nevarnosti in težko sodelujejo v igri, še posebej, če ta temelji na domišljiji. Težje se soočajo z novo ali neznano situacijo, obenem pa imajo težave pri spremembah in načrtovanju prihodnosti. Četudi smo omenili težave z igrami domišljije, to nikakor ne pomeni, da imajo avtisti težave s pomanjkanjem domišljije.
Kako prepoznati avtizem?
Diagnoza avtizma ni lahka ali enostavna, saj temelji predvsem na dolgotrajnem opazovanju osebe. Avtizma ni mogoče diagnosticirati s pomočjo pregledov krvi, urina ali s pomočjo drugih bioloških in organskih testov. ČE vemo, kaj opazujemo, so lahko znaki avtizma precej očitni. Kako bi lahko prepoznali avtizem pri otroku?
Pozorni smo predvsem na znake z naslednjega seznama. Otrok se ne odziva na svoje ime, ne zna povedati kaj želi in ne zna postavljati vprašanj. Njegov razvoj govora zaostaja ali pa se po razvitem govoru, le ta ustavi in je videti, kot da je izgubljen. Otrok ne sledi navodilom in se včasih zazdi, da je gluh. Določene veščine osvoji zelo zgodaj, je hiperaktiven, a ne sodeluje, ne kaže s prstom in ne maha z roko.
Prav tako ne vzpostavlja očesnega kontakta ali pa je ta minimalen, saj se izmika direktnemu pogledu v oči sogovornika. Otrok se raje igra sam, zanima za sovrstnike pa ne pokaže. Pretirano je navezan ali kar obseden na določen predmet, risanko ali temo pogovora. Zdi se, da mora biti vse po njegovo in ne mara sprememb. Znak avtizma sta lahko tudi različna motorika in hipersenzibilnost na določene zvoke, oblike in strukture.
Obisk zdravnika, ki bo diagnosticiral stanje, je nujen ob teh štirih sklopih znakov. Če otrok po 6. mesecu ne pokaže nasmeha ali podobnih izrazov čustvovanja. V primeru da po 12. mesecu opazimo njegovo nezainteresiranost in neodzivnost. Če se po 12. mesecu otrok ne odziva na svoje ime in ni sposoben posnemanja in izvajanja preprostih ukazov. Če je po 16. mesecu govor nerazvit ali pa je doživel izgubo govora, kot smo jo omenili v preteklem odstavku.
Zakaj nastane avtizem?
Sam avtizem se pojavlja v več oblikah in težavnostih, traja pa celo življenje. Otrok avtist bo avtist celo življenje, a se lahko s pravim izobraževanjem in podporo doseže olajšanje življenja zanje. Zakaj avtizem nastane? To je vprašanje s katerim se znanstveniki ukvarjajo že zelo dolgo. Med glavne dejavnike, po mnogih raziskavah, spadajo določeni dejavniki. To naj bi bili genska nagnjenost za spekter avtističnih motenj, spremembe pri nekaterih možganskih zavojih, stopnja serotonina (prenašačec impulzov med živčnimi celicami) je povišana. Otroci avtisti imajo biokemične in imunološke probleme.
Pravilno ravnanje pri avtizmu je bistvenega pomena
Avtizma ni mogoče ozdraviti. A ob primerni obravnavi, podpori in izobraževanju lahko otrok z avtizmom napreduje in se uči. Otroci se naučijo živeti v mejah njihove motnje, vendar pa za to potrebujejo posebej za njih izdelan, individualiziran načrt obravnave. Starši in skrbniki se morajo pred obravnavo nujno oskrbeti s čim več informacijami.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
