Kaj narediti, ko vas useka v križu? Tako si lahko pomagate, ko se pojavi bolečina
Bolečina v križu je nekaj, kar je že skoraj vsak odrasel vsaj enkrat izkusil. Lahko pride čisto nepričakovano – pri dvigu težkega bremena, nenadnem zasuku, celo med okopavanjem vrta ali pri nedolžnem gibanju, kjer niti ne pomislite, da bi si lahko kaj naredili. In potem – špik v križu, bolečina, ki vas “useka”, težko se sklonite, obračate, sedite ali vstajate. Skoraj dve tretjini ljudi se v življenju sreča s to težavo.
Ampak dobra novica: večinoma gre za blažje poškodbe mišic ali vezi, ki jih lahko hitro saniramo – če vemo, kako.
Zakaj nas sploh boli v križu, zakaj se pojavi bolečina?
Vzrokov za bolečine v križu je več. Najpogostejši so mehanske poškodbe – torej nategi mišic in vezi, največkrat posledica nepravilnega gibanja, dvigovanja težkih predmetov ali dolgotrajnega sedenja. Pogosto so krive tudi starostne spremembe na hrbtenici ali zdrsi medvretenčnih ploščic.
Bolečina se lahko kaže kot ostra, pekoča, zbadajoča ali pa kot dolgotrajna, topa bolečina. Včasih se širi v zadnjico, po nogi navzdol do stopala (kar imenujemo išias). Pridružijo se lahko tudi mravljinci ali občutek šibkosti v nogi.
Dve vrsti bolečine: akutna in kronična
Akutna bolečina v križu
Akutna bolečina običajno nastane nenadoma – npr. ko dvignemo nekaj pretežkega ali se nerodno obrnemo. Gre za poškodbo mišic ali vezi. Bolečina je lahko močna, a večinoma popusti v nekaj dneh do dveh tednov.
Če bolečina traja dlje ali se stopnjuje, je priporočljiv posvet z zdravnikom. Pomembno je, da ne ostanemo v postelji predolgo – maksimalno en do dva dni, nato pa čim prej začnemo z lažjo telesno aktivnostjo.
Kronična bolečina v križu
Ko bolečina vztraja več tednov ali mesecev, govorimo o kronični bolečini. Vzroki so lahko:
- nepravilna drža (dolgotrajno sedenje za računalnikom, vožnja avtomobila),
- nosečnost (zaradi večje obremenitve hrbtenice in sprememb vezi),
- obraba sklepov (osteoartroza) pri starejših,
- zdrs medvretenčne ploščice (hernija) – pogosto spremlja išias,
- težave z notranjimi organi (npr. vnetje ledvic, ginekološke težave),
- kostne spremembe (pri rakavih obolenjih).
Kaj lahko naredimo sami doma, ko se pojavi bolečina?
Takoj, ko nas useka v križu, nam pogosto prva misel pride: počitek! A strokovnjaki opozarjajo – počitek da, vendar največ za dan ali dva. Daljši počitek pogosto še poslabša stanje, ker mišice oslabijo in hrbtenica izgubi oporo.
Doma si lahko pomagamo takole:
- jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil (npr. ibuprofen), ki so dostopna brez recepta;
- topli ali hladni obkladki – pri vnetjih običajno hlajenje, za sproščanje mišic pa toplota;
- počasi začeti z gibanjem, ko bolečina nekoliko popusti – hoja, nežno raztezanje, kasneje vaje za hrbtenico.
Ko je akutna bolečina mimo, je izjemno pomembno, da začnemo krepiti hrbtne mišice in izboljšamo gibljivost hrbtenice. Priporočljive so vaje za hrbet, plavanje, joga ali pilates. Dobra drža in pravilno dvigovanje bremen sta ključna, da se težave ne ponavljajo.
Vaje in gibanje – ključ do boljšega počutja
Redno gibanje je najboljša preventiva za križoboljo. Vaje za krepitev mišic hrbta in trebuha omogočijo hrbtenici boljšo oporo. Če niste vešči, lahko vaje pokaže fizioterapevt.
Med preizkušenimi oblikami vadbe, ki dokazano pomagajo, so:
- joga (za gibljivost in sprostitev),
- pilates (za krepitev trupa),
- hoja (najbolj osnovna oblika gibanja za vsakogar),
- kolesarjenje (v zmerni meri, da ne preobremenimo hrbtenice).
Pomaga tudi, če se izogibamo daljšemu sedenju – na vsakih 45 minut vstati, se sprehoditi in pretegniti.
Kdaj moramo k zdravniku?
Čeprav je večina bolečin v križu prehodnih, obstajajo situacije, ko je nujno poiskati zdravniško pomoč:
- če bolečina vztraja več kot 2 tedna,
- se bolečina širi v nogo in je prisoten išias,
- če je prisotno mravljinčenje, izguba občutka v nogi ali stopalu,
- imate težave z odvajanjem vode ali blata,
- če bolečino spremljajo hujšanje, vročina ali nočno potenje.
V teh primerih gre lahko za resnejše vzroke (hernija, utesnitev živcev, vnetja, tumorji) in je potrebna nadaljnja diagnostika.
Ne pozabite na stres
Ne le fizično, tudi stres ima velik vpliv na nastanek bolečin v križu. Napetost mišic zaradi skrbi, tesnobe ali dolgotrajnega stresa pogosto vodi v bolečine v hrbtu. Zato je poleg telesne aktivnosti pomembna tudi sproščujoča rutina: sprehodi, meditacija, dihalne vaje, dovolj spanja, kakovosten prosti čas.
Obisk fizioterapevta, kiropraktika ali osteopata
Ko domači ukrepi ne pomagajo, lahko fizioterapevt s strokovnim pristopom in vajami izboljša gibljivost hrbtenice in okrepi mišice. V nekaterih primerih pomagajo tudi metode kiropraktike ali osteopatije – vendar le pri usposobljenih in izkušenih strokovnjakih.
Bolečina v križu je nadležna, a ob ustreznem pristopu jo v večini primerov lahko uspešno obvladamo. Ključna je hitra aktivacija po začetku bolečine, krepitev mišic, redna vadba in pravilna skrb za hrbtenico skozi vse življenje. In ko vas naslednjič spet »useka« v križu – vedite, da je aktivno okrevanje pogosto najboljša rešitev.
Napisal: K. J.
Vir: vizita.si
