Bronhitis: Resna okužba dihalnih poti
Bronhitis je stanje, ki se razvije, ko se dihalne poti v pljučih, imenovane bronhiji, vnamejo in povzročijo kašelj. Ljudje, ki imajo bronhitis, pogosto izkašljujejo gosto in morda razbarvano sluz. Poznamo dve obliki tega bolezenskega stanja – lahko je akuten ali kroničen.
Akutni bronhitis je zelo pogost in je po navadi posledica prehlada ali druge okužbe dihal. Tako imenovani ”prehlad” se običajno izboljša v enem tednu ali najkasneje v 10 dneh brez trajnih posledic, čeprav lahko kašelj vztraja tudi več tednov.
Pri kroničnem bronhitisu lahko govorimo že o resnejšem bolezenskem stanju, saj gre namreč za stalno draženje ali vnetje sluznice bronhijev, do česar običajno prihaja kot posledica zaradi kajenja. Kronični bronhitis je ena od bolezni kronične obstruktivne pljučne bolezni, ki zahteva tudi zdravniško pomoč in obravnavo.
Obe obliki bi torej lahko enostavno razdelili tudi glede na trajanje. Akutni bronhitis je kratkotrajen, medtem ko je kronični dolgotrajen. Običajno se začne kot okužba v nosu, ušesih, grlu ali sinusih. Okužba se nato prebija do bronhijev. Simptomi vključujejo izkašljevanje izpljunka, piskajoče in težko dihanje ter bolečine v prsih.
Simptomi, ki nakazujejo na bronhitis
Znaki in simptomi akutnega ali kroničnega bronhitisa lahko vključujejo različne bolezenske znake, ki nas hitro opozorijo na to, da z našim zdravstvenim stanjem ni vse tako, kot bi moralo biti. Simptomi so precej različni, a najbolj prepoznaven za obe obliki je definitivno kašelj.
Skupaj s kašljem se pojavi tudi nastajanje in izkašljevanje sluzi, ki je lahko prozorna, bela, rumeno siva ali celo zelena. V redkih primerih se lahko zgodi tudi to, da so v sluzi vidni sledovi krvi, izkašljana sluz pa je takrat lahko tudi rdečkaste barve.
Drugi telesni simptomi so predvsem občutek utrujenosti, težko dihanje, rahla vročina in občasno tudi mrzlica ter nelagoden občutek v prsih. V primeru akutne oblike bronhitisa pride do precej pogostih simptomov prehlada, kot so na primer splošne bolečine ali glavobol. Čeprav ti simptomi skupaj s prehladom po navadi izginejo v roku enega tedna, pa lahko nadležen kašelj traja še veliko dlje, lahko tudi več tednov.
Ko pride do kronične oblike bronhitisa, se lahko stvari hitro zakomplicirajo. Kašelj je takrat precej dolgotrajen (vsaj tri mesece) in seveda nadležen, s ponavljajočimi se pojavi tudi do dveh let. Ker je v tem primeru proces tako dolgotrajen, lahko vmes pride tudi do poslabšanja drugih simptomov. Takrat lahko govorimo o sočasnem pojavu kronične in akutne oblike bronhitisa.
Kako dolgo torej čakati, preden poiščemo zdravniško pomoč? Odgovor je seveda, da ne predolgo. V praksi bi lahko rekli, da vsak kašelj, ki traja več kot tri tedne in nam ne pusti spati, najverjetneje ne bo po tem obdobju izginil sam od sebe. Po navadi ga spremlja tudi povišana telesna temperatura nad 38 stopinjami Celzija. V primeru, da opazimo težave z dihanjem že takoj na začetku pojava kašlja, je priporočljivo nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Dejavniki in vzroki, zakaj pride do pojava bronhitisa
Akutni bronhitis običajno povzročijo virusi, največkrat isti virusi, ki povzročajo nastanek prehlada in gripe. Antibiotiki teh virusov ne ubijejo, zato zdravljenje bronhitisa z njimi ni rešitev oz. uživanje antibiotikov ne bo pomagalo niti pri lajšanju nadležnih simptomov.
Obstaja kar nekaj dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za nastanek bronhitisa. Prvi takšen dejavnik je vsekakor cigaretni dim. Ljudje, ki kadijo ali živijo v istem gospodinjstvu s kadilcem, imajo posledično tudi povečano tveganje za nastanek tako akutnega kot tudi kroničnega bronhitisa.
Na bronhitis lahko slabo vpliva tudi nizka odpornost. Lahko je posledica druge akutne bolezni, kot je to na primer prehlad, ali kronične bolezni, ki že v osnovi ogrožajo vaš imunski sistem. Starejši odrasli, dojenčki in majhni otroci so zaradi tega tudi bolj dovzetni za okužbo.
Naslednji dejavnik, ki lahko povzroči nastanek bolezni, je izpostavljenost dražilnim snovem na delovnem mestu. Tveganje za okužbo z bronhitisom je tako lahko precej večje, če delate v okolici nekaterih dražilnih snovi za pljuča, kot sta na primer žito ali tekstil, ali če ste izpostavljeni hlapom kemikalij.
Še en dejavnik za pojav bronhitisa je tudi želodčni refluks oziroma močna želodčna kislina. Ponavljajoči se napadi hude zgage lahko dražijo vaše grlo v tolikšni meri, da postanete bolj nagnjeni k nastanku bronhitisa. Do tega vseeno po navadi pride šele takrat, ko se skupaj z refluksom pojavi še kakšen drug dejavnik.
Ko enkrat opazimo katerega izmed simptomov, je seveda priporočljivo naše zdravstveno stanje vzeti resno in ne pretirano odlašati z obiskom zdravnika. Čeprav morda večina akutnih oblik bronhitisa ne prinaša pretiranega razloga za skrb, lahko pri nekaterih bolnikih vodi tudi do nastanka pljučnice. Da bi se izognili morebitnim komplikacijam, je priporočljivo dovolj zgodaj začeti z zdravljenjem.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels
