Jesen: zanimiva dejstva, ki jih še ne poznate
Jesen je čas pisanega listja, pečenih kostanjev, svežega grozdja in bučnih sladic. Jesen je čas, ko temperature začnejo padati, dnevna svetloba se krajša, zapiha hladnejši jesenski veter in drevesa začnejo počasi izgubljati listje. Izgleda, kot da se narava okoli nas upočasnjuje in pripravlja na zimski spanec. Skodelica toplega čaja in mehka odeja se priležeta bolj kot kdajkoli prej.
Sveža in hladna jutra nas hitro prebudijo in napolnijo z energijo, popoldnevi pa še vedno spominjajo na zadnje trenutke poletja: lahko so prijetno topli in sončni. Pisano listje se v nekem trenutku kopa v sončnih žarkih, v naslednjem trenutku ga prekrijeta večerna megla in hlad. Na vrsti je več padavin in vse manj sonca.
Kaj se dogaja v jesenskih mesecih?
Jesen je eden od štirih letnih časov, znan kot prehod iz poletja v zimo. Na severni polobli se pojavi med septembrom in novembrom, medtem ko se na južni polobli odvija med marcem in junijem. Območja blizu ekvatorja zaradi položaja sonca jeseni sploh ne poznajo. Na severni polobli traja jesen med jesenskim enakonočjem (22.-23. september) in zimskim sončnim obratom (21.-22. december). Jesensko enakonočje je eden od dveh trenutkov v letu, ko sta noč in dan enake dolžine (drugi je spomladansko enakonočje, ki se zgodi spomladi). Takrat se sonce nahaja neposredno nad ekvatorjem, torej je nad obzorjem toliko časa kot pod njim.
Žetev
Tradicionalno jesenski meseci ob koncu toplejšega vremena veljajo za čas žetve. Začne se pobiranje pridelkov, kot so jabolka, paradižnik, korenje, rdeča pesa in buče, pri nas so zelo priljubljene tudi trgatve grozdja. Zgodovinsko gledano je bila jesen od nekdaj zelo pomembno obdobje v letu predvsem za kmete, saj so pridelki veljali za glavni vir hrane celotne skupnosti.
Praznovanja
Jesen velja za obdobje prehoda iz poletja v zimo, zato so se v tem času na različnih koncih sveta odvijala razna praznovanja s posebnimi rituali in festivali že od antičnih časov naprej. Američani obilno in bogato praznujejo zahvalni dan v novembru, eden zgodovinsko zelo znanih je keltski praznik Samhain, ki se je prvotno praznoval v znak začetka novega leta in krajšanja dni ter prihajajočih hladnejših mesecev med jesenskim enakonočjem in zimskim sončnim obratom.
Kelti so verjeli, da 31. novembra mrtvi še zadnjič pridejo na svet, zato so jim na pragove nastavljali hrano, v katero se večkrat postavili gorečo svečo, da bi pregnali grešne duše. Izrezana buča z vstavljeno gorečo svečo je sicer postala priljubljena šele v 16. stoletju v Ameriki, zagotovo pa zametki keltskega praznika spominjajo na današnje praznovanje noči čarovnic.
Tudi katoliški praznik večer vseh svetih se je od 9. stoletja naprej praznoval ob istem času kot kot keltski Samhain, 1. novembra. Danes se na različnih koncih sveta v noči iz 31. oktobra na 1. november odvija praznovanje noči čarovnic (Halloween v resnici izhaja iz besedne zveze hallow’s eve, ki pomeni večer vseh svetih, vendar današnje praznovanje noči čarovnic nima nobene povezave s katoliškim praznikom).
Za praznovanje noči čarovnic je značilno izrezovanje buč, otroci se pogosto preoblečejo v razne čarovniške kostume in hodijo od vrat do vrat ter prosijo za sladkarije. Priljubljene so tudi dekoracije doma v stilu noči čarovnic, maraton grozljivk, priprava strašljivih prigrizkov ter jedi in tematske zabave. Tukaj si poglejte, kako svoje domove okrasijo v Kanadi.
Narava
Ena glavnih značilnosti jeseni je poleg sprememb temperature odpadanje listja z nekaterih vrst dreves. Narava se počasi obarva v mešanico rjave, rdeče in rumene, listje se kopiči na pločnikih in poteh. Drevesa izgubijo listje, ker količina naravne svetlobe, ki jo prejmejo od sonca, upade, kar vpliva na izgubo klorofila, pigmenta, ki je prisoten in ključen za fotosintezo v vseh rastlinah. Zaradi tega se listje na drevesih obarva oranžno, rumeno ali rjavo, drevo pa začasno preide v stanje mirovanja čakajoč na več toplote in svetlobe v spomladanskih mesecih. Med drevesa, ki jim jeseni odpada listje, večinoma spadajo listavci, primeri pri nas so hrast, bukev in javor. Obstajajo pa tudi zimzelena drevesa, ki jeseni ali pozimi ne izgubijo listja; na primer bor, cedra in smreka.
Poleg rastlin se jeseni pripravljajo na prilagoditev tudi prostoživeče živali. Jesen je obdobje selitve ptic, kar pomeni, da se ptice, ki ne bi preživele v hladnejših podnebjih, selijo na toplejša območja. Čas za selitev je ravno jesen, zato lahko v tem obdobju vidimo velike jate ptic, ki letijo po nebu. Za nekatere druge živali je jesen začetek obdobja hibernacije. V tem času se na primer ježi in veverice začnejo pripravljati na zimo, nabirati hrano ter graditi gnezda, da bodo varne in site med hladnejšo polovico leta.
Jesen – najboljše aktivnosti
Čeprav zunaj postaja hladneje in so dnevi krajši, lahko jeseni uživate v številnih aktivnostih na prostem in v notranjih prostorih.
- Sprehod med pisanim listjem: obiščite bližnji park ali gozd in uživajte v čudovitem pogledu na jesensko listje
- Nabiranje gob in kostanjev: ljubitelji gob in kostanjev lahko združite svojo strast s preživljanjem časa v gozdu na svežem zraku
- Pohodništvo: če ne marate visokih poletnih temperatur in močnega sonca, je jesen kot nalašč čas za pohodništvo
- Čas za osvežitev doma: pred zimo temeljito očistite dom, naredite spremembe, ki ste jih vedno želeli in si omislite nove dekoracije
- Organzirajte kostanjev piknik: priložnost za druženje s svojimi najbližjimi
- Preizkušajte nove recepte: če je vreme slabše, lahko ustvarjate v kuhinji; preizkusite nove jesenske recepte, lotite se vlaganja zelenjave in pripravljanja ozimnice
- Odpravite se na izlet: jesenski izleti v bližnja mesta in naravo imajo prav poseben čar
Jedi, ki bi jih morali uživati to jesen
Jesen je čas toplih kakavov, pečenih kostanjev in bučnega pireja. Uživajte v lokalnih domačih živilih in pripravite jesenske specialitete, ki vas bodo pogrele ter poskrbele za vašo odpornost. Ravno jeseni se namreč pogosto zgodi, da se nam zaradi spremembe vremena oslabi imunski sistem in smo tako bolj dovzetni za razne viruse ter bakterije. Uživajte polnovredne obroke, ki vas bodo oskrbeli z vsemi potrebnimi vitamini in minerali.
- Jabolka: v Sloveniji je jeseni na voljo ogromno domačih jabolk, ki bodo okrepila vašo odpornost – uživajte jih samostojno, z jogurtom, v solati, sladicah … Več najdete tukaj.
- Jedi iz buč: če imate doma vrt, potem veste, kaj jeseni najbolje uspeva. Pripravite bučno juho, pito, prilogo ali topel mlečni napitek.
- Grozdje: sveže jesensko grozdje je polno vitaminov, privoščite si lahko tudi grozdni sok.
- Gobe: sezona nabiranja gob se še ni povsem končala! Gobe lahko uživate v juhi, omaki, solati, zraven druge zelenjave ali mesa.
- Zelje: sveže ali fermentirano zelje je odlična jesenska jed, ki bo zagotovo okrepila vašo odpornost.
- Korenje: korenčkova juha, naribano korenje v solati, enolončnici ali prilogi – še ena vrsta jesenske zelenjave, polna koristnih hranil.
Kaj pa jesenska moda?
Eden pomembnih vidikov letnih časov je tudi moda, ki se sicer nenehno spreminja in razvija, pa vendar nekatere jesenske smernice ostajajo stalne. V prehodu iz poletja v zimo so vsako leto popularni različni odtenki rjave, oranžne, rumene in bež barve, s katerimi ne morete zgrešiti. Klasični jesenski odtenki so tudi olivno zelena, kamelja barva in barva vanilije.
V letošnjem letu so najbolj priljubljene jesenske barve črna, masleno rumena, Barbie roza. Barvne kombinacije outfitov, s katerimi boste zasijali, so letos rdeče-siva, rumeno-rjava in roza-črna. Priljubljeno in funkcionalno je že več let večplastno oblačenje, ki se odlično obnese predvsem v spremenljivem vremenu; hladnih jutrih in toplih popoldnevih. Medtem ko moški jeseni dolgo vztrajajo na supergah, so zlasti za ženske priljubljeni različni škornji in gležnarji. Svoj videz lahko vedno popestrite tudi s pisanim šalom, ki vas bo ščitil pred hladnim vetrom.
Jesen – zanimiva dejstva, ki jih še ne poznate
- Jeseni lahko opazimo več pajkov kot običajno, saj je to čas za parjenje.
- Noč čarovnic je v ZDA drugi najbolj dobičkonosen praznik (za božičem), ogromno denarja gre za kostume za hišne ljubljenčke.
- Raziskave so pokazale, da ljudje, ki so rojeni jeseni, v povprečju živijo dlje .
- Ljudje se v povprečju najbolj zredijo ravno jeseni, razlog se skriva v razvajanju s hrano in pomanjkanju vitamina D.
- Tako pri moških kot ženskah je jeseni v povprečju možno opaziti zvišanje testosterona in libida.
- Na svetu obstaja več kot 7500 vrst jabolk.
- Jesen je čas, ko lahko najlepše vidimo Luno.
- Raziskave so pokazale, da se jeseni največ samskih zaljubi in najde partnerja.
- Jeseni ženskam izpade največ las, poleti pa najmanj, saj služijo kot zaščita pred UV žarki.
- Prebivalci na območjih blizu ekvatorja ne poznajo jeseni, ampak samo dva letna časa.
- Če so temperature jeseni dlje časa visoke, dnevi pa sončni, tak pojav imenujemo indijansko poletje.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash
