Olimpijske igre in Slovenija
Olimpijske igre je Slovenija začela spremljati od prvih nastopov po samostojnosti leta 1992. Seveda pa so slovenski športniki in športnice Slovenijo zastopali tudi v času Jugoslavije, med letom 1920 in 1988. Kljub temu se bomo tokrat nekoliko bolj osredotočili na čas samostojne Slovenije, pregledali statistiko medalj ter nastopov na Olimpijskih igrah. V pričakovanju Pariza 2024 boste izvedeli vse, kar morate vedeti o slovenskih nastopih na Olimpijskih igrah, da boste ob ogledu še bolje razumeli dosežke slovenskih športnikov. Najboljše trenutke na Olimpijskih igrah pa si lahko pogledate tukaj.
Olimpijske igre za slovenske športnike pred letom 1992
Prvič so nastopali v Stockholmu leta 1912 pod zastavo Avstrija, nato pa so bile naslednje Olimpijske igre v Antwerpu leta 1920, kjer so nastopali pod jugoslovansko zastavo. Tudi tu so ostali brez medalj, potem pa se je začelo obdobje uspehov. Govorimo seveda o legendarnem Leonu Štuklju, ki je osvojil 2 zlati medalji na pariških OI leta 1924, to pa nadaljeval štiri leta kasneje v Amsterdamu, ko je osvojil zlato in bronasto medaljo, svojo srebrno pa je dodal še Josiš Primožič – oba sta osvojila tudi bron v skupnem seštevku gimnastike (tudi Evard Antosiewicz, Stane Derganc, Boris Gregorka, Anton Malej in Ivan Porenta). Sledila je še Štukljeva srebrna medalja na berlinskih igrahl eta 1936, nato pa je sledila dvanajstlena odsotnost.
Navkljub skupinskim medaljam Jugoslavije v nogometu in vaterpolu, je naslednja »slovenska« medalja prišla šele leta 1964 v Tokiju, ko je zlato in bron osvojil Miroslav Cerar. To je nadaljeval štiri leta kasneje v Mehiki, ko se je okitil še z enim zlatom. Nov premor je sledil do Montreala leta 1976, ko je srebrno medaljo v košarkarski reprezentanci osvojil Vinko Jelovac. V Los Angelesu 1984 smo se preko rokometne medalje Alenke Cuderman ponovno veselili zlate medalje, preko nogometašev pa bronaste (Srečko Katanec, Marko Elsner). Za zaključek pa sta v Seoulu leta 1988 poskrbeli Bojan Prešern v veslanju dvojec z bronasto medaljo in Jure Zdovc v košarkarski reprezentanci, ki je osvojila srebrno medaljo.
Olimpijske igre za Slovenijo
Prve Olimpijske igre, kjer smo nastopali pod zastavo Slovenije, so bile v Barceloni leta 1992. Že takrat smo se lahko veselili dveh medalj, nastopilo pa je 35 športnikov in športnic. Vrhunski so bili veslači, saj sta Iztok Čop in Denis Žvegelj osvojila prvo slovensko olimpijsko medaljo v dvojcu brez krmarja. To je bil bron, ki so mu še enega dodali člani četverca brez krmarja – Milan Janša. Janez Klemenčič, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkić. Za prvo žensko medaljo za Slovenijo je štiri leta kasneje v Atlanti poskrbela Brigita Bukovec v teku na 100 m z ovirami, kjer je osvojila srebrno medaljo.
Prva zlata medalja je bila osvojena na Olimpijskih igrah 2000 v Sydneyju, ko sta jo izborila Iztok Čop in Luka Špik v moškem dvojnem dvojcu veslanja. Zanimivo, istega leta je sledila še ena – zlata medalja Rajmonda Debevca v streljanju na 50 m trojni položaj. Nato smo čakali kar osem let na novo zlato medaljo, ki jo je leta 2008 v Pekingu osvojil Primož Kozmus v metu kladiva. Ponoven skok za štiri leta in osvojila jo je Urška Žolnir v judu (ženske do 63 kg), že na naslednjih pa je sledila Tina Trstenjak v istem športu in isti kategoriji. Da smo se malo razvadili, so na zadnjih Olimpijskih igrah v Tokiju z zlatimi medaljami poskrbeli Benjamin Savšek (kajak in kanu, moški K-1 divje vode), Primož Roglič (kronometer) in Janja Garnbret (kombinacija).
Koliko medalj ima Slovenija na Olimpijskih igrah?
Tako ima Slovenija v času svoje samostojnosti naslednji skupek medalj, ki jih želi povečati na Olimpijskih igrah 2024 v Parizu:
- Zlata medalja – 8x
- Srebrna medalja – 9x
- Bronasta medalja – 11x
Skupno je Slovenija osvojila 28 medalj, od tega največ v Tokiju in Pekingu, to je po 5x. S štirimi medaljami sledijo Atene, London in Rio, nato pa z dvema osvojenima medaljama še Barcelona, Atlanta in Sydney.
Medalje po Olimpijskih igrah
- OI 1992 Barcelona – 2x bron
- OI 1996 Atlanta – 2x srebro
- OI 2000 Sydney – 2x zlato
- OI 2004 Atene – 1x srebro, 3x bron
- OI 2008 Peking – 1x zlato, 2x srebro, 2x bron
- OI 2012 London – 1x zlato, 1x srebro, 2x bron
- OI 2016 Rio – 1x zlato, 2x srebro, 1x bron
- OI 2020 Tokio – 3x zlato, 1x srebro, 1x bron
Medalje po športih
- Judo – 2x zlato, 3x bron
- Veslanje – 1x zlato, 1x bron, 3x bron
- Atletika – 1x zlato, 2x srebro, 1x bron
- Strelstvo – 1x zlato, 2x bron
- Jadranje – 2x srebro, 1x bron
- Kajak in kanu – 1x zlato, 2x srebro
- Kolesarstvo – 1x zlato, 1x bron
- Plavanje – 1x srebro
- Plezanje – 1x zlato
Najbolj uspešen slovenski športnik na poletnih Olimpijskih igrah je Iztok Čop, ki je osvojil štiri medalje (1x zlata, 1x srebrna in 2x bronasta). Sledijo mu Luka Špik, Rajmond Debevec in Vasilij Žbogar s tremi medaljami. Nato pa sta tu še Primož Kozmus in Urška Žolnir z dvema.
Kaj menite, koliko medalj bo Slovenija osvojila na prihajajočih Olimpijskih igrah v Parizu?
Slovenski zastavonoše na Olimpijskih igrah
Prvič je slovensko zastavo leta 1992 nosil Rajmond Debevec, nato pa so mu sledili Brigita Bukovec, Iztok Čoš, Beno Lapajne, Urška Žolnir, Peter Kauzer, Vasilij Žbogar in dvojec Eva Terčelj ter Bojan Tokić. Kdo bo zastavonoša v Parizu še ni znano. Seznam slovenskih športnikov, ki se bodo udeležili olimpijskih iger 2024 pa si lahko pogledate tukaj.
Kaj so Olimpijske igre?
Prve olimpijske igre moderne dobe so se začele v Atenah leta 1896. Prvih iger se je udeležilo le 13 držav, a se je število držav udeleženk z vsakimi naslednjimi olimpijskimi igrami večalo. Najprej so izvajali le poletne olimpijske igre, leta 1924 pa so bile prvič organizirane tudi zimske olimpijske igre in sicer v francoskem v Chamonixu. Leta 1916 olimpijskih iger ni bilo zaradi prve svetovne vojne, leta 1940 in 1944 pa so bile odpovedane zaradi druge svetovne vojne. Vse do leta 1992 so bile poletne in zimske olimpijske igre isto leto, nato pa so se odločili, da bodo poletne in zimske olimpijske igre posebej na vsaki dve leti. Leta 2020 bi morale biti olimpijske igre v Tokiu, a so jih zaradi izbruha pandemije prestavili za eno leto.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: olympics.com, espn.com
