Plaža Sakarun: Jadranski Karibi na dosegu roke!
Plaža Sakarun na severozahodnem koncu Dugog otoka je tisti košček Jadrana, ki nemudoma pritegne poglede, tisoče turistov jo imenujejo “Jadranski Karibi”. Dvokilometrski sloves temelji na njeni izjemni kombinaciji bele mivke, turkizne vode in goste borove sence. A ob vsej tej lepoti se porajajo tudi vprašanja, kako trajnostno upravljati majhen naravni biser? V tem razmišljanju se skriva bistvo. Sakarun je čudovit, a ranljiv. Berite naprej in spoznajte njegovo zgodbo, ekonomski pomen in družbene izzive.
I. Geografski in zgodovinski kontekst
Dugi otok, dolg približno 44 km in širine do 4,8 km z vpisanimi 114 km², je sedmi največji hrvaški otok. S severozahodne strani ga obdaja več zalivov in peščenih plaž, Sakarun pa je vidno izstopal kot ena izmed redkih homogene mivkaste plaže na Jadranu. Dolga je okoli 800 m, zajema zaliv širine do 80 ha in ponuja do 350 m plitvine.
Sprehajali se boste po mivki, obdani s svojimi dramatičnimi kontrasti, borovimi gozdovi v ozadju, turkiznim morjem v ospredju in pečinami Doline Telaščice, naravnega parka in avre Kornatov, le nekaj kilometrov južneje. Zasebni svetilnik Veli Rat, najvišji na Jadranu, pa narekuje simboličen glasnik te edinstvene pokrajine.
II. Turizem, pretekli razvoj in sedanja realnost
Dugi otok je v osnovi manj naseljen, cca. 1.700 prebivalcev, a turistični pritisk narašča. V avgustu 2024 je hrvaško primorje obiskalo 4,7 milijona turistov, ki so skupaj ustvarili 27,2 milijona nočitev, kar pomeni 5,8‑odstotno rast pri obiskih. Čeprav Dugi otok nima posebej razčlenjene statistike, so ti trendi zaznamovani tudi pri njegovih najbolj znanih destinacijah, kot je Sakarun.
Posebno pozornost si zasluži okoljski projekt s Univerze v Zagrebu iz leta 2021, ki opozarja na nevarnost posledic turizma, kot je odstranjevanje morske travne postelje posidonia oceanica in posledična erozija plaže. Letni premik peščene linije zahteva posege, kot je “nourishment”, dodajanje sedimenata, vendar to prinaša stroške ter vpliva na naravni ekosistem.
III. Družbeni in gospodarski vidik
Sakarun ni le počitniški magnet, predstavlja del lokalnega ekosistema, ki ga živijo prebivalci otoških vasi. V vasih kot so Božava, Soline in Veli Rat mnogi žive od turizma, ribištva, oljkarstva in čebelarstva. Celotna regija spada v program Green Destinations, ki v letu 2024 uvršča Dugi otok med 100 vodilnih trajnostnih turističnih zgodb.
Hkrati pa rast turizma odpira ključna vprašanja. Kam postaviti mejo med razvojem in ohranjanjem? Ali je možno zagotoviti trajnostne izlete, kot so organizirane vožnje iz Zadra, denimo po 55 evrov za dnevni obisk, hkrati pa ohraniti samosvojost narave?
IV. Okoljski izzivi in trajnostne rešitve
Najpomembnejše vprašanje, ali je Sakarun trajnostno upravljan? Geologinja Kristina Pikelj opozarja, da moramo varovati morsko travo Posidonia, ker ščiti obalni pesek in producira kisik, njena odstranitev pa vodi v erozijo. Rešitev, projekt izobraževanj in preprečevanja jemanja tal, vračanje posidonie na plažo in postopno zmanjševanje mehaniziranih posegov.
Številne obalne destinacije so že uvedle omejitve dostopa in ukrepe za razpršitev obiskovalcev, ključ je v integrirani rabi področja. Bo Dugi otok ubral pot zgodovinskega ravnovesja razvoja, ali bo prebivališče ostalo prepuščeno turistični množici?
V. Človeške zgodbe in terapevtski značaj
Brez zgodb lokalnih ribičev, turističnih operatorjev in obiskovalcev je Sakarun le slikovnica. Ribič iz Sali pripoveduje, da so njihove majhne barke preživetvene rezidence in da z njihovo dejavnostjo ohranjajo otok življenjski. Urban turist pa sporoča, kako je Sakarun miren raj, kjer pozabiš na tempo civilizacije.
Takšne izpovedi nas soočajo s kontrastom, med lokalno tradicijo in globalnim turizmom. Ali smo pripravljeni začeti dialog in postaviti skupne meje, ki bodo varovale destinacijo tudi za prihodnje generacije?
Kako naprej?
Plaža Sakarun je čudovit naravni fenomen, ki zabriše mejo med eksotiko in domačim Jadranom. A njena lepota je krhka. Po eni strani je to ekonomski steber otoške skupnosti, po drugi pa ekološki izziv. Odločitev, ali bomo ohranili Sakarun takšno kot je danes, bo odločila o njegovi prihodnosti. Ključne bodo trajnostne omejitve, izobraževanje obiskovalcev in vključevanje lokalne skupnosti v upravljanje.
Ali bo Sakarun ostal biser, ki ga bomo varovali, ali pa bo pod pritiskom rasti izgubil svojo dušo? Odgovor je odvisen od nas, odgovornih akterjev, od turistov, od lokalnih prebivalcev in oblasti.
Pripravil: J.P.
Vir: Dugi Otok, Green Destinations, Space Daily, Sakarun beach.com, Facebook
