Potica, ki ti bo uspela samo, če poznaš ta en skrivni korak

Potica. Beseda, ki v Sloveniji ne pomeni le sladice. Je nekaj več. Nekaj, kar diši po nedeljah, praznikih, ljudeh. Po domu. In če zapremo oči, lahko ta vonj skoraj zaznamo. Mešanica po oreščkih, maslu, toplem testu, babičinem predpasniku. Ja, potica je del našega kulturnega DNK-ja.

In čeprav bi kdo rekel, da je pač pecivo, tisti, ki jo je kadarkoli pripravljal, ve: potica ni preprosta. Je občutljiva kot umetniško delo. Ena napaka in testo se ne dvigne. En napačen gib in razpoka. Preveč nadeva? Testo poči. Premalo? Je suha. Zato gremo skupaj skozi skrivnosti prave potice.

Potica – zgodba, ki presega kuhinjo

Danes je potica simbol Slovenije, tako kot teran in kraški pršut.

Več kot 80 različnih potic

Poznamo več kot 80 različic potice. Od klasične orehove, do pehtranove, makove, rozinove, celo takih s skuto, drobnjakom, smrekovimi vršički (v Loškem Potoku!) in likerjem v Ziljski dolini. A v času velike noči sta kraljici jasni: orehova in makova potica.

Recept

Recept, ki sledi, je doma iz okolice Šentjurja. Preizkušen skozi desetletja. In čeprav je vsaka gospodinja svoj mojster – osnova ostaja podobna.

Za testo:

• 1 kg bele moke
• 3 dag svežega kvasa
• 3–4 rumenjaki
• 3 dl mlačnega mleka
• 12 dag masla
• 1 žlička soli
• 2 žlici sladkorja
• mast za pekač

Za orehov nadev:

• 60–70 dag mletih orehov
• 20 dag domačega medu
• 5 dag sladkorja
• 1–2 dl mleka
• 1 jajce
• cimet po okusu
• nastrgana limonina lupina, žlička ruma, malo čokolade ali celo kave – po izbiri

Pomembno: vse sestavine naj bodo sobne temperature. Testo ne mara šoka.

Priprava

1. Kvasec najprej pripravimo: kvas raztopimo v nekaj žlicah mleka, sladkorju in moki. Pustimo, da lepo vzhaja.
2. V veliki posodi združimo moko, rumenjake, stopljeno maslo, sol, sladkor in kvasec. Gnetemo. Ročno, počasi. 15 minut ali več, da postane gladko, elastično.
3. Testo vzhajamo pokrito, na toplem vsaj eno uro. Brez prepiha.
4. Medtem pripravimo nadev: orehe poparimo z vročim mlekom, dodamo med, sladkor, cimet, limonino lupinico, rum. Ko se ohladi, vmešamo še jajce.
5. Testo razvaljamo na prst debelo. Namažemo z nadevom. Počasi zvijemo.
6. Položimo v pomaščen model. Pustimo vzhajati še vsaj 30 minut.
7. Premažemo z jajcem. Z iglo nekajkrat prebodemo.
8. Pečemo: 10 minut na 200 °C, nato še 40 minut na 180 °C.

Napake, ki jih ne želiš narediti

Vsaka gospodinja ima svoj trik in svojo lekcijo. Ena dodaja malo kisle smetane v testo, druga prisega na domače orehe, tretja pravi, da moraš pri pripravi biti dobre volje.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

“Če si slabe volje, se testo ne dvigne, pravijo“.

Regionalni okusi – lokalne zgodbe

• V Ziljski dolini (na avstrijskem Koroškem) dodajajo rozine, pomarančno lupino in malo likerja.
• V Loškem Potoku pravijo, da se čudovita pomladna potica speče tudi z dodatkom smrekovih vršičkov.
• Na Goriškem včasih vanjo vmešajo kapljico terana, da ima poseben ton.

Vsaka regija doda nekaj svojega. Potica ni le recept, je zgodba kraja.

Potica kot zgodba, ne recept

Na koncu ne gre le za moko, orehe in jajca. Gre za občutek. Za vonj po pečici, ki se razleze po hiši in pove: danes je nekaj posebnega. Gre za otroške roke, ki komaj čakajo, da poliznejo nadev. Za pogovor ob mizi. Za babičino “pazi, da ne boš preveč razvaljal”.

Potica ni le sladica. Je del nas.

Pripravila: K. J.
Foto: Freepik