Sosedje se pritožujejo nad vašim psom? Tako grdo vas lahko uradno ‘zafrknejo’
Sosedje se pritožujejo, da je vaš pes preglasen? Vprašanje pa je, kdaj lajanje postane težava, ne le za soseda, temveč tudi za lastnika psa. Nočno lajanje, dolgotrajno oglašanje v času odsotnosti lastnika in ponavljajoče se motnje so po vsej Sloveniji vse pogostejši povod za prijave.
Kaj torej lahko stori sosed, če ga moti pasji lajež? In kdaj zakon dejansko omogoča ukrepanje?
Kaj pravi zakon?
Slovenska zakonodaja ne vsebuje točno opredeljene prepovedi pasjega laježa, a ga več pravnih podlag vseeno posredno zajema:
- Zakon o varstvu javnega reda in miru v 8. členu določa, da je prekršek povzročanje hrupa, ki moti nočni mir ali počitek ljudi – torej med 22.00 in 6.00 uro. Če pes ponoči vztrajno laja in moti okolico, lahko pristojni organi presodijo, da gre za kršitev. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/06.
- Stvarnopravni zakonik v 99. členu omogoča, da posameznik, ki meni, da sosed s hrupom (vključno z dolgotrajnim laježem) nesorazmerno posega v njegovo posest ali mirno bivanje, preko sodišča zahteva prenehanje takšnega ravnanja. Tudi sodna praksa potrjuje, da gre za uveljavljivo pravico, če so motnje resne in ponavljajoče.
- Zakon o zaščiti živali ne obravnava laježa neposredno kot prekršek, vendar veterinarska inšpekcija lahko ukrepa, če je lajanje posledica neustreznih bivalnih pogojev, dolgotrajne zaprtosti, zanemarjanja ali stresa živali.
Ti zakoni ne opredeljujejo laježa kot samostojnega prekrška, vendar v določenih okoliščinah omogočajo posredovanje pristojnih organov, predvsem, če se vztrajno in dolgotrajno lajanje dogaja ponoči, vpliva na kakovost bivanja ali je posledica neprimernega ravnanja z živaljo.
Kaj se dogaja v praksi?
V teoriji obstajajo pravna sredstva. V praksi pa se pogosto zatakne. Policija ukrepa redko in predvsem takrat, ko gre za očitne, dolgotrajne in dobro dokumentirane motnje. Najpogosteje opravijo zgolj opozorilo in pogovor z lastnikom psa.
Občinsko redarstvo deluje v okviru občinskih odlokov, ki se od kraja do kraja razlikujejo. V nekaterih občinah odlok o javnem redu omogoča tudi globo, v drugih pa je tolmačenje manj jasno. Redarji večinoma ukrepajo z opozorili, le redko pride do dejanske globe.
Veterinarska inšpekcija lahko posreduje, če obstajajo znaki zanemarjanja psa. Vendar pasji lajež sam po sebi, brez dodatnih kršitev, ni razlog za ukrepanje. Na to je opozoril tudi Varuh človekovih pravic, ki je obravnaval več primerov občanov, ki so več mesecev prijavljali moteč lajež, a so naleteli na pravno praznino.
Sosedje imajo glasnega psa. Kako poteka prijava?
Če se nekdo odloči za prijavo, mora najprej zbrati dokaze: zvočne posnetke, zapisnike o času motenj, morebitna pričevanja sosedov. Prijavo lahko poda na lokalni policijski postaji ali pri občinskem redarstvu.
Postopek običajno poteka postopoma. Najprej sledi opozorilo, v primeru ponavljanja pa globa (če to omogoča občinski odlok) ali civilna tožba. V redkih primerih se sproži tudi sodni postopek. V vsakem primeru je ključno, da gre za dolgotrajno, ponavljajočo in za okolico resnično motečo situacijo. Enkraten lajež tega pogoja ne izpolnjuje.
Kaj lahko naredi lastnik psa?
Najprej: ne ignorirajte pritožb. Tudi če se zdijo pretirane. Pritožba običajno pomeni, da nekdo občuti realno motnjo – in ignoriranje pogosto vodi v uradni postopek.
Najpogostejši razlogi za pretiran lajež so dolgčas, osamljenost, pomanjkanje gibanja, stres ali zunanji dražljaji (npr. mimoidoči, drugi psi, nočni zvoki). Če pes veliko časa preživi sam na dvorišču ali balkonu, še posebej ponoči, je verjetnost za lajež visoka.
Lastnik psa lahko ukrepa na več načinov:
- zagotovi več sprehodov, igre in duševne stimulacije,
- omeji čas, ko je pes sam zunaj,
- psa ponoči prestavi v notranje prostore,
- poišče pomoč vedenjskega strokovnjaka za živali,
- se izogne uporabi električnih ovratnic, ki so pogosto neučinkovite in etično sporne.
Bistvo je, da se odpravi vzrok lajanja, ne le posledica.
Kaj, če se zdi pritožba neupravičena?
Tudi lastnik psa ima pravico do obrambe. Če meni, da pes ne povzroča pretiranega hrupa, lahko od soseda ali uradnih organov zahteva dokaze. Prav tako lahko predlaga pogovor ali mediacijo, preden se stvar zaplete.
Veliko težav se v resnici začne zaradi pomanjkanja komunikacije. Zato je v mnogih primerih koristno, da se pogovor začne že pred prijavo – vljudno in stvarno.
Pasji lajež je naraven. A če traja dolgo, če moti mir več ljudi in se pojavlja ponoči, lahko postane pravna težava. Vendar zakon ne zagotavlja enostavne rešitve. Potrebni so potrpežljivost, dokazi in pogosto več krogov opozoril. Na drugi strani pa je dolžnost lastnika, da situacijo vzame resno in jo poskuša rešiti, preden pride do prijave.
Napisal: K. J.
Viri:
– Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) – pisrs.si
– Stvarnopravni zakonik – zakonodaja.com
– Zakon o zaščiti živali – pisrs.si
– Pobude Varuha človekovih pravic – varuh-rs.si
– mojpes.com
– sodnapraksa.si
