186 novih stanovanj v Novem mestu – a pozabili na ceste?
Stanovanja brez cest so le lupina: Podbreznik dočakal nove bloke, a prebivalci čakajo obvoznico
NOVO MESTO – Če stanovanja simbolizirajo prihodnost, potem so ceste njen krvni obtok. In v Podbrezniku, kjer bo v torek slovesno odprtje 186 novih javnih najemnih stanovanj, srce sicer bije – a kri še ne teče. Brez cest, opozarjajo Novomeščani, nova soseska ni polno funkcionalna.
Slovesnost z visokimi gosti, a odprta vprašanja
Danes bo v Podbrezniku pestro. Republiški stanovanjski sklad bo uradno odprl novo stanovanjsko sosesko s 186 javnimi najemnimi stanovanji v petih blokih. Investitorji: republiški sklad in Mestna občina Novo mesto, ki ima hkrati odprt razpis za oddajo 83 stanovanj v svoji lasti – do 10. aprila. Upravljanje treh blokov bo prevzel novomeški javni stanovanjski sklad, kar naj bi bila nova praksa sodelovanja med državo in občino.
Na dogodku bo prisoten tudi predsednik vlade Robert Golob.
Prebivalci si želijo konkretnih odgovorov. Kdaj bo zgrajena zahodna obvoznica? Kdaj 3. razvojna os?
Stanovanja so – toda kaj pa infrastruktura?
»Lepa stanovanja imamo, a brez cest so to le škatle,« je na družbenih omrežjih zapisal eden izmed prebivalcev Podbreznika. In v tej izjavi je veliko resnice. Nova stanovanjska soseska je umeščena v hitro razvijajoči se del Novega mesta, a dostop do nje je – vsaj v prometnih konicah – prava nočna mora. Glavna prometna arterija proti zahodu ostaja preobremenjena.
Gradnja zahodne obvoznice, ki bi bistveno razbremenila prometni tok od Češče vasi do Regrških Košenic, še vedno ni stekla. Enako velja za 3. razvojno os, katere novomeški južni krak bi moral povezati mesto z Osredkom. Oboje se zdi ujeto v prometnem zastoju državne politike.
Golobova oblast ni v proračunih za leti 2024 in 2025 zagotovila sredstev za ti ključni investiciji. In čeprav se projekt stanovanjske soseske zdi zgodba o uspehu, ima jasno senco: pomanjkanje prometne infrastrukture bo življenje v teh stanovanjih močno zaznamovalo.
Gradnja Podbreznika – kdaj se je začelo?
Da ne bo pomote: gradnja nove soseske se ni začela pod sedanjo oblastjo. Projekt je bil zastavljen v času vlade Janeza Janše, konec leta 2020. Po podatkih Stanovanjskega sklada RS je bil takrat sklenjen dogovor z Mestno občino Novo mesto o skupni izvedbi.
- Republiški stanovanjski sklad je investiral v 103 stanovanja v treh blokih.
- Občina Novo mesto je financirala 83 stanovanj v dveh blokih.
Projektna dokumentacija se je začela pripravljati sredi leta 2021, gradbena dovoljenja pa sta obe instituciji pridobili maja in junija 2022. Razpisi za gradnjo so stekli jeseni istega leta, izvajalci pa so bili izbrani decembra 2022. Gradnja se je formalno začela maja 2023.
Skupna vrednost in finančna struktura
Investicija treh blokov, ki jih upravlja republiški stanovanjski sklad, znaša 19,9 milijona evrov. Sredstva so bila zagotovljena iz štirih virov:
- Razvojna banka sveta Evrope (CEB): 38 %
- Sredstva dokapitalizacije (leto 2023): 42 %
- Sredstva evropskega NOO (Načrt za okrevanje in odpornost): 3 %
- Lastna sredstva Stanovanjskega sklada RS: 17 %
Občina je za svoja dva bloka (83 stanovanj) prejela 5,9 milijona evrov iz programa sofinanciranja Stanovanjskega sklada.
Uporabna dovoljenja za vsa stanovanja so bila pridobljena:
- 103 stanovanja (država) – 22. oktober 2024
- 83 stanovanj (občina) – 23. december 2024
Kaj pomeni prenos upravljanja?
Prenos upravljanja treh blokov s strani Republiškega stanovanjskega sklada RS na novomeški občinski stanovanjski sklad ni zgolj tehničen manever. Gre za zanimiv poskus decentralizacije upravljanja javnih stanovanj, ki bi – če se izkaže za učinkovitega – lahko postal model za druge občine. Lokalni upravljavci namreč bolje poznajo potrebe prebivalstva in se hitreje odzivajo na izzive.
Toda nekateri opazovalci opozarjajo, da gre bolj za simbolno potezo, politično uprizorjeno kot uspeh, medtem ko ključna vprašanja – ceste, vrtci, šole – ostajajo neodgovorjena.
Golobov preobrat glede infrastrukture?
Predvolilne obljube Gibanja Svoboda so leta 2022 vključevale moratorij na gradnjo cest, kar je bilo takrat v duhu okoljevarstvenih zavez. A realnost, kot kaže Podbreznik, je kompleksnejša. Stanovanja potrebujejo povezave, in čeprav so zeleno zgrajena, ne morejo obstajati v vakuumu mobilnosti.
V času kampanje pred volitvami 2022 so se predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva (med njimi tudi Jaša Jenull) pred parlamentom pogovarjali z več političnimi voditelji. Robert Golob in Luka Mesec sta podprla zahtevo po začasni ustavitvi cestnih projektov. Danes sta predsednik in podpredsednik vlade – in ceste še vedno stojijo.
Stanovanja so, toda kaj zdaj?
Stanovanja v Podbrezniku so brez dvoma potrebna in dobrodošla. V času, ko se Slovenija sooča s hudo stanovanjsko stisko – posebej za mlade, mlade družine in socialno ogrožene – pomeni 186 novih enot vsaj majhno razbremenitev. Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2023 se je v Sloveniji na en najemniško dostopno javno stanovanje potegovalo več kot 17 upravičencev.
Toda vprašanje, ki visi v zraku, je preprosto: Kam bodo šli vsi ti ljudje – če bodo vsak dan po eno uro v koloni?
Župan Novega mesta Gregor Macedoni je že večkrat opozoril, da razvoj stanovanjskih zmogljivosti brez vzporednega razvoja infrastrukture ni vzdržen. Kot je dejal za Dolenjski list decembra lani: “Če ne bomo hkrati vlagali v promet, bomo ustvarili nova žarišča težav, ne reševali starih.”
Kaj sledi?
Podbreznik je test. Ne le za Novo mesto, ampak za državno politiko. Ali bo nova praksa sodelovanja med državo in občino delovala? Ali bodo uporabniki stanovanj lahko živeli dostojno, povezano življenje? In, ne nazadnje – ali bo vlada vendarle zgradila ceste?
Do takrat pa se bo Podbreznik polnil s stanovalci. In s tišino motorjev v kolonah, ki bodo vsak dan obtičale pred semaforjem pri Regrških Košenicah.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- Stanovanjski sklad RS
- Mestna občina Novo mesto
- STA
- Dolenjski list
- Program NOO
