Ste na bolniški? ZZZS pojasnjuje, kaj smete in zaradi česa lahko izgubite nadomestilo
Predčasna vrnitev v službo, izraba dopusta in odhod od doma imajo med bolniško določena pravila. Zbrali smo odgovore na vprašanja, ki zaposlenim povzročajo največ dilem.
LJUBLJANA – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je po številnih vprašanjih pripravil dodatna pojasnila o bolniškem staležu. Za zaposlene je pomembno predvsem, kako pravilno urediti vrnitev na delo, katera navodila morajo upoštevati in kaj lahko vpliva na njihovo izplačilo.
Se lahko vrnete prej ali začnete delati več ur?
Če se zdravstveno stanje izboljša, lahko osebni zdravnik bolniško zaključi pred datumom iz odločbe imenovanega zdravnika ZZZS. Nova odločba ni potrebna, če soglašata zaposleni in delodajalec, osebni zdravnik pa presodi, da je vrnitev ustrezna. Delodajalčevo soglasje mora biti pisno, lahko tudi po elektronski pošti, spremembo pa zdravnik zabeleži na elektronskem bolniškem listu. Enak postopek velja za povečanje dnevnega obsega dela, denimo s štirih na šest ur. Če delodajalec ne soglaša, mora osebni zdravnik poslati obrazložen predlog imenovanemu zdravniku ZZZS, ki ponovno odloči.
Lahko med bolniško za nekaj ur pomagate sodelavcem?
Boljše počutje ni dovoljenje za pridobitno delo med odobreno bolniško odsotnostjo. Tudi opravljanje službenih nalog od doma ni samodejna izjema. ZZZS lahko zaradi pridobitnega dela zahteva vračilo neto nadomestila, ki bremeni zdravstveno zavarovanje, od dneva ugotovljene kršitve do zaključka staleža, vendar največ za 30 koledarskih dni. Izjema, po kateri se nadomestilo ob prvi kršitvi navodil o ravnanju ne odvzame, za pridobitno delo ne velja.
Kako je z dopustom pri polni in delni bolniški?
Bolniške ni dovoljeno zaključiti samo zato, da bi porabili dopust; odločilna je sposobnost za delo. Za iste ure obeh pravic ni mogoče uveljavljati. Drugače je pri delni bolniški: če morate po odločbi delati štiri ure dnevno, za preostale štiri pa ste bolniško odsotni, se lahko z delodajalcem dogovorite za dopust za ure delovne obveznosti. Pri tem morate še vedno upoštevati navodila za ravnanje med bolniško.
Smemo na sprehod, obisk ali v drug kraj?
Dovoljeno gibanje je odvisno od navodil, določenih glede na vaše zdravstveno stanje. Bolniška ne pomeni enakega režima za vse, zato dovoljenje sodelavca ali znanca ne velja tudi za vas. Če iz navodil ni jasno, ali smete na sprehod, obisk ali iz kraja prebivališča, to pred odhodom razjasnite z zdravnikom.
Za tujino veljajo posebni pogoji: odhod mora praviloma odobriti imenovani zdravnik ZZZS oziroma zdravstvena komisija. Že plačano potovanje ni dovoljenje, prav tako ne zadostuje oddana vloga. Odobritev je mogoča zaradi zdravstvenih storitev ali opravičljivih osebnih okoliščin, če pot ne škoduje zdravstvenemu stanju. Vlogo je priporočljivo vložiti vsaj 14 dni pred odhodom oziroma takoj, ko je mogoče.
Kaj storiti, če se z zaključkom bolniške ne strinjate?
Zoper odločbo imenovanega zdravnika se lahko pritožite v petih delovnih dneh od vročitve, vendar morate do nove odločitve ravnati po veljavni odločbi. Če se zdravstveno stanje nenadoma in nepričakovano poslabša, nemudoma obvestite osebnega zdravnika, saj za takšne primere velja poseben postopek. Tudi pri čakanju na podaljšanje je pomembna vsebina prejšnje odločbe: če je ta že določila vrnitev na delo, nov predlog sam po sebi ne upravičuje nadaljnje odsotnosti. Če ste skladno z odločbo delali, pozneje pa vam bolniško odobrijo za nazaj, vam za opravljene ure pripada plača.
Kdo poskrbi za bolniški list in kako preverite izplačilo?
Elektronski bolniški list se ne izda samodejno. Z ambulanto se pravočasno dogovorite za izdajo ob zaključku bolniške oziroma ob koncu meseca, če odsotnost še traja. Delodajalec ga praviloma pridobi prek sistema SPOT, sami pa lahko pravilnost podatkov preverite v zVEM. Morebitne napake sporočite ambulanti.
Pripravil: K. J.
Viri: ZZZS; Zbornica računovodskih servisov pri GZS
