700.000 evrov šlo v nekaj klikih – tako so prevaranti zlomili celjsko podjetje
CELJE, 27. marec 2025 – Zgodilo se je hitro. Prehitro. V nekaj klikih – in več kot 700.000 evrov je izginilo s poslovnega računa podjetja s celjskega območja. Neznani prevaranti so odgovorno osebo podjetja prepričali, da komunicira z uradnimi predstavniki slovenske banke. A resnica? V ozadju je bila dobro zrežirana spletna prevara.
Po podatkih Policije so storilci uporabili metode t. i. socialnega inženiringa. Ne s silo – z besedami, tonom, prepričljivostjo. Z lažno predstavitvijo so pridobili podatke za dostop do spletnega bančništva podjetja. In ko so vrata bila odprta, ni bilo poti nazaj.
V nekaj urah je denar z računa podjetja začel potovati. Najprej na dva bančna računa v Nemčiji. Nato še enega – na Švedskem. Tam se zgodba ne konča. Prevaranti so isti dan sredstva z nizom transakcij razdelili na najmanj 15 drugih računov. V katerih državah? Španija, Poljska, Slovaška, Belgija, spet Nemčija. Cilj: zabrisati sledi.
Zveni kot scenarij iz kriminalke. A to se je zgodilo v Sloveniji. V Celju. In še huje – še vedno se dogaja.
Kriminalisti Policijske uprave Celje niso stali križem rok. V sodelovanju z banko, oškodovanim podjetjem in drugimi državnimi organi so hitro ukrepali. Šlo je za dirko s časom – preden bi denar izginil v gotovino, v rokah organiziranih mrež.
“Večino odtujenega denarja smo uspeli zadržati na zadnjih bančnih računih, preden bi ga storilci pretvorili v gotovino,” je potrdila Policija (vir: policija.si). Dober del tega zneska je bil že vrnjen podjetju.
Toda – in tukaj je ključno opozorilo – denar, ki je bil zamrznjen v tujini, še zdaleč ni varno shranjen za povrnitev. Zakaj?
Na istih računih se pogosto znajdejo sredstva iz več goljufij. In ker lahko evropska sodišča hkrati zahtevajo zamrznitev istih sredstev za različne primere, ni nujno, da bo denar, ki je bil nekoč vaš, res končal v vaših rokah. “Zavarovanje denarja na tujih računih, ki jih storilci uporabljajo pri tovrstnih kaznivih dejanjih, ne pomeni nujno tudi vračila vsega ukradenega denarja,” opozarja Trbulinova.
Predkazenski postopek za izsleditev storilcev še vedno poteka. Sledi – zabrisane. Računi – mnogi že zaprti. Imena? Za zdaj neznana. A preiskava je v polnem teku.
Kaj lahko podjetja in posamezniki naredijo, da se izognejo podobni usodi? Najprej: ne zaupajte na prvo žogo. Vedno preverite, s kom komunicirate. Dvignite telefon – sami. Pokličite banko. Ne odgovarjajte prek e-mail povezav, ki vam jih pošlje ‘nekdo uraden’.
In če mislite, da se to ne more zgoditi vam – razmislite še enkrat.
Policija opozarja, da spletne finančne prevare niso stvar prihodnosti. So zdaj. In da so vedno bolj izpopolnjene. Sedem najpogostejših oblik takšnih prevar – vključno s t. i. direktorskimi prevarami (ko prevaranti ciljajo na odgovorne osebe v podjetjih) – je podrobno predstavljenih na spletni strani policije.
Zgodbe, kot je ta iz Celja, niso več izjema. Postajajo pravilo.
Vir: policija.si, PU Celje
Pripravil: N. Z.
