Kandidatura je padla v vodo! Kaja Kallas preklicala nominacijo Tanje Fajon
Kar je bilo še pred dnevi predstavljeno kot skoraj dogovorjena evropska služba, se je končalo s političnim udarcem. Tanja Fajon je sporočila, da je Kaja Kallas zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke preklicala njeno nominacijo za posebno predstavnico EU za Sahel.
Klic iz Bruslja je končal večtedensko sago
Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon je za STA sporočila, da jo je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas v nedeljo zvečer neposredno obvestila o umiku nominacije. Po besedah Fajonove je Kallasova odločitev sledila pritisku slovenske vlade in Evropske ljudske stranke.
To je pomemben preobrat. Še 15. julija je Evropska služba za zunanje delovanje zagotavljala, da postopek teče in da nominacija ni bila umaknjena. Kallasova naj bi takrat še vedno vztrajala pri Fajonovi, odločanje pa je bilo zgolj prestavljeno.
Urad Kaje Kallas preklica za zdaj še ni javno potrdil ali podrobneje pojasnil. Informacija zato temelji na neposredni izjavi Fajonove, ne še na objavljenem sklepu evropskih institucij.
Je končana. Kajti:
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 19, 2026
“ 10. aprila 2026 se je konstituiral nov Državni zbor RS in od takrat naprej je bivša vlada RS opravljala zgolj tekoče posle. To je bil verjetno razlog, da predloga za nominacijo ga. Fajon predsednik vlade RGolob ni uvrstil na dnevni red seje vlade. Vprašljiva… https://t.co/iN2CbuXBXs
Kako je bila Fajonova sploh nominirana?
Zaplet se ni začel v Bruslju, temveč doma. Kandidatura je bila vložena v obdobju, ko je prejšnja vlada po volitvah opravljala le še tekoče posle. Sedanji zunanji minister Tone Kajzer je poudaril, da pri kandidaturi ni sodeloval, je ni predlagal in je ni podprl.

Poznejše poročilo zunanjega ministrstva naj bi pokazalo, da vlada o nominaciji ni sprejela formalnega sklepa. Dokument je podpisala generalna sekretarka ministrstva, ki je bila neposredno podrejena Fajonovi, priloženo pa je bilo tudi pismo podpore takratnega premierja Roberta Goloba. Prav zaradi tega je sedanja vlada podvomila o veljavnosti in preglednosti postopka.
Fajonova je na drugi strani vztrajala, da je bila izbrana po večmesečnem postopku in da je sprva uživala podporo vseh članic EU. Spor je tako hitro prerasel običajno kadrovsko vprašanje ter postal nov politični obračun med nekdanjo in sedanjo oblastjo.
Je odločila politika ali sporen postopek?
Fajonova odgovornost za propad nominacije pripisuje slovenski vladi in EPP. Vlada pa lahko odgovori, da je zgolj opozorila na postopek, pri katerem o slovenski nominaciji ni odločal pristojni organ.
Obe razlagi bosta zdaj živeli vsaka na svojem političnem bregu. Za Fajonovo gre za politično blokado uspešne slovenske kandidatke. Za vlado pa za vprašanje, ali si lahko minister ob odhodu prek podrejenih zagotovi podporo za novo mednarodno službo brez formalne odločitve vlade.
V ospredju naj bi bila izkušena danska diplomatka
Kot možna nova kandidatka se po neuradnih informacijah omenja Birgitte Nygaard Markussen. Danka ima za seboj več visokih funkcij, med drugim je bila veleposlanica EU pri Afriški uniji, trenutno pa je danska posebna predstavnica za Sahel in območje Velikih jezer.
Njeno imenovanje še ni uradno potrjeno. Toda za Tanjo Fajon je zgodba, kot kaže, končana. Z nominacijo je padla tudi možnost za prestižno in zelo dobro plačano diplomatsko funkcijo, čeprav natančen znesek osebne plače v aktualnih dokumentih ni javno razkrit.
Pripravil: I.M.
Vir: EU, STA, Omrežje X