Alarm v slovenski državni upravi! Heker prišel do več kot 15.000 uporabniških zapisov, vlada poziva k takojšnji menjavi gesel
Slovenija se sooča z resnim kibernetskim incidentom. Neznani napadalec je vdrl v spletni strežnik enega od državnih organov in pridobil več kot 15.000 uporabniških zapisov, med njimi 7.216 zapisov z zgoščenimi vrednostmi gesel. Vlada je v nedeljo, 1. novembra, pozvala k takojšnji ponastavitvi gesel prizadetih računov, strokovnjaki pa še ugotavljajo, kako je do vdora prišlo in ali so bili podatki že zlorabljeni.
LJUBLJANA – V slovenski državni upravi so pristojne službe sprožile nujne varnostne ukrepe po kibernetskem vdoru v spletni strežnik enega od državnih organov. Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) je v nedeljo, 1. novembra 2026, potrdil, da je napadalec nepooblaščeno pridobil podatke o uporabniških računih državne uprave.
Po uradnih ugotovitvah je pridobil več kot 15.000 uporabniških zapisov iz sistema Domino, med katerimi jih je 7.216 vsebovalo zgoščene vrednosti gesel. Zaradi nevarnosti zlorabe je urad pristojnim upravljavcem informacijskih sistemov odredil oziroma jih pozval k takojšnji ponastavitvi gesel prizadetih računov.
O incidentu so v nedeljo zvečer poročali tudi RTV Slovenija, Delo, Siol.net in drugi slovenski mediji.
Kaj je napadalec dejansko ukradel?
Pomembno je razlikovati med uporabniškim zapisom in geslom. Napadalec ni nujno pridobil več kot 15.000 uporabnih gesel, ampak podatke o več kot 15.000 uporabniških računih.
Med ukradenimi podatki je bilo 7.216 zapisov z zgoščenimi vrednostmi gesel. To pomeni, da gesla niso bila nujno shranjena kot običajno berljivo besedilo, ampak kot matematično obdelane vrednosti.
Takšna zaščita običajno otežuje razkritje izvirnega gesla, vendar ni nezmotljiva. Če napadalec pridobi zgoščene vrednosti, lahko poskuša s posebnimi programi ugotoviti, katera gesla so bila uporabljena. Uspešnost je odvisna predvsem od moči gesel in načina njihovega shranjevanja.
Posebej nevarna so kratka in predvidljiva gesla. Če napadalcu uspe razkriti geslo, ki ga uporabnik uporablja tudi drugje, lahko poskuša dostopati do drugih službenih ali zasebnih storitev.
Prav zaradi tega je vladni urad opozoril, da ni dovolj zamenjati zgolj gesla v prizadetem državnem informacijskem sistemu.
Kateri državni organ je bil napaden?
To je eno najpomembnejših vprašanj, na katero uradno sporočilo za zdaj ne odgovarja.
Vlada je potrdila, da je napadalec podatke pridobil prek kompromitiranega spletnega strežnika enega od državnih organov, vendar ni razkrila imena institucije.
Prav tako še ni znano, ali so bili pridobljeni uporabniški zapisi povezani z enim organom ali širšim krogom uporabnikov državne uprave.
Tudi sistem Domino, iz katerega izvirajo podatki, sam po sebi ne razkriva, kateri državni organ je bil napaden. Gre za programsko okolje, ki se lahko uporablja za elektronsko pošto, sodelovanje in druge poslovne aplikacije.
Za zdaj ni uradne potrditve, da bi napadalec pridobil dostop do drugih državnih podatkovnih zbirk, tajnih dokumentov ali sistemov, namenjenih državljanom.
Država že ukrepala, strežnik izključili iz omrežja
Pristojne tehnične službe so po zaznavi incidenta prizadeti spletni strežnik izolirale iz omrežja. S tem želijo preprečiti morebitno nadaljnje širjenje napada in omejiti njegove posledice.
Analizo vodi SIGOV-CERT, odzivni center za kibernetske incidente v informacijskih sistemih državne uprave, ki deluje v okviru Urada Vlade RS za informacijsko varnost.
Njegova naloga je analizirati incident, ugotoviti obseg kompromitacije ter v sodelovanju z upravljavci sistemov zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe.
Za zdaj ni znano, ali je napadalec že poskušal uporabiti pridobljene podatke za prijavo v druge sisteme.
Slovenija že oktobra razglasila visoko kibernetsko ogroženost
Današnji incident prihaja v obdobju povečanih opozoril glede informacijske varnosti v Sloveniji.
Urad vlade za informacijsko varnost je 21. oktobra 2026 zaradi dveh kritičnih ranljivosti v programskem jeziku PHP, označenih kot CVE-2026-109618 in CVE-2026-109619, zvišal oceno kibernetske ogroženosti na visoko.
Pristojni so takrat opozorili, da bi lahko ranljivosti ogrozile številne spletne aplikacije in informacijske sisteme ter zahtevale hitro namestitev varnostnih popravkov.
Urad je zaradi resnosti tveganj izdal tudi odredbo o izvedbi nujnih varnostnih ukrepov.
Ob tem je treba poudariti, da za zdaj ni potrjene povezave med oktobrskimi ranljivostmi in novembrskim vdorom v strežnik državnega organa.
Dogodka pa opozarjata na pomen vzdrževanja državnih informacijskih sistemov, pravočasnega nameščanja popravkov in učinkovitega varovanja uporabniških računov.
Ali morajo gesla zamenjati tudi običajni državljani?
Uradni poziv je namenjen predvsem upravljavcem prizadetih informacijskih sistemov in njihovim uporabnikom. To torej ni splošen poziv vsem prebivalcem Slovenije, naj zaradi tega dogodka nemudoma zamenjajo gesla.
Če je med prizadetimi računi tudi uporabnikov službeni račun, mora upoštevati navodila svojega skrbnika informacijskega sistema.
Pomembno pa je tudi, ali je enako oziroma podobno geslo uporabljal za druge storitve, denimo zasebno elektronsko pošto, spletne trgovine ali družbena omrežja.
V takšnem primeru URSIV priporoča zamenjavo gesel tudi na teh računih in vključitev večfaktorskega preverjanja pristnosti, kjer je to mogoče.
Kaj še ni znano?
Obseg pridobljenih uporabniških zapisov je uradno potrjen, številna ključna vprašanja pa ostajajo odprta. Pristojni še niso razkrili, kdo je napadel državni organ, katerega strežnik je bil kompromitiran in ali je napadalec podatke že uporabil za nadaljnje vdore.
Prav tako ni znano, ali so bili poleg uporabniških zapisov odtujeni še kakšni drugi podatki.
URSIV napoveduje, da bo javnost o pomembnih novih ugotovitvah obveščal prek uradnih kanalov. Do takrat ostaja najpomembnejši ukrep zaščita prizadetih računov in pravočasna zamenjava gesel.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
