Avstrija zapira meje?! Virus tik ob meji zbuja strah tudi v Sloveniji
Avstrija tik pred zaprtjem mej: grožnja slinavke in parkljevke znova straši Evropo
GRADIŠČANSKO – Hitro širjenje izjemno nalezljive bolezni med živalmi je sprožilo alarm v sosednji Avstriji. Po zadnjih podatkih iz Madžarske in Slovaške, kjer so morali zaklati na tisoče živali, se sedaj Avstrija pripravlja na stroge ukrepe – vključno z zapiranjem mejnih prehodov.
Tik za mejo: virus le streljaj stran od Nickelsdorfa
Ni dolgo trajalo, da so novice iz Madžarske in Slovaške, kjer je izbruhnila slinavka in parkljevka, dosegle severno mejo Avstrije. Kot poroča oe24, je najbližji potrjen izbruh le nekaj kilometrov stran od Nickelsdorfa – in to ni več oddaljena nevarnost, ampak realna grožnja.
V Hanságu, le streljaj od Gradiščanskih kmetij, se je okužila čereda goveda. Avstrijski kmet je nemudoma prijavil sum, saj se je njegova čereda pasla prav tam. In pristojni? Se niso obotavljali: v ponedeljek so zaprli dostopno cesto.
Ampak kot opozarja dr. Ingrid Stadler, specialistka za živalske epidemije, to ni dovolj: “Gre za izjemno nalezljiv virus, ki se prenaša ne le preko živali, ampak tudi z oblačili, vozili in celo z zrakom,” je povedala za ORF.
Kaj sploh pomeni FMD?
Slinavka in parkljevka – po angleško FMD (Foot-and-mouth disease) – ni nova. Ampak pozabljena pa tudi ni. Gre za virusno bolezen, ki napade govedo, ovce, prašiče in druge parkljarje. Ne povzroča bolezni pri ljudeh, a posledice za kmetijstvo? Grozljive.
Ko virus enkrat vstopi v hlev, se širi kot ogenj v suhi travi. Trpljenje živali. Zakoli. Prepoved izvoza. Karantene. Po podatkih EFSA (Evropske agencije za varnost hrane) lahko ena sama epizoda povzroči milijonske izgube v nekaj dneh.
Leta 2001 je Velika Britanija zaradi FMD izgubila več kot 8 milijard funtov. Ne zaradi bolezni. Zaradi ukrepov.
Avstrijski ukrepi: zapiranje mejnih prehodov in razkuževalne preproge
Avstrija ne čaka. Po informacijah Kronen Zeitung razmišljajo o zaprtju manjših mejnih prehodov z Madžarsko:
- Andau
- Deutsch Jahrndorf
- Halbturn
- Stari prehod Nickelsdorf
Ostala naj bi odprta le Kittsee in glavni Nickelsdorf, kjer bodo uvedli razkuževalne točke, kontrolne preglede vozil in strožjši nadzor nad potniki.
Veterinarski inšpektor Friedrich Lentsch je za Die Presse pojasnil: “Čeprav se bolezen ne prenaša na ljudi, jo lahko mimogrede prenesejo naprej – z blatnimi čevlji, kolesi, avtomobili. Tudi majhna napaka lahko pomeni tragedijo za celotno regijo.”
Slovenija (za zdaj) mirna, a napeta
Po poročanju Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Slovenija še ni zabeležila nobenega primera. Ampak mir ni enako kot varnost. Izvajajo se poostrene kontrole prometa z živalmi iz Madžarske.
Vsi prevozi živali iz smeri Madžarske so trenutno pod strogim nadzorom. Vstop v Slovenijo je dovoljen le ob predhodni veterinarski odobritvi,“ so sporočili.
Najbolj izpostavljeno območje? Prekmurje. Tam so že v 90. letih ob sumu bolezni morali zaklati več sto glav živine. Okužba ni bila nikoli potrjena, a gospodarska škoda – konkretna.
Spomini iz leta 1973: ko so zaklali 80.000 živali
Da, to se je že zgodilo. Leta 1973, Avstrija. Izbruh na Gradiščanskem in v Spodnji Avstriji. Ukrepi so bili brutalni: 80.000 zaklanih živali v nekaj tednih. Izguba, ki se je kmetom poznala še desetletja kasneje.
Kar je takrat pomenilo: zaprte ceste, obvezne karantene, vojska na kmetijah, cepljenje živali in prepoved izvoza.
Se sliši znano?
Kaj pa ljudje?
Ja, gre za živalsko bolezen. Ampak posledice bodo občutiti tudi ljudje. V Deutsch Jahrndorfu in okoliških vaseh se že bojijo, da bodo izgubili vsakdanji dostop do sosednje Madžarske.
„Če bodo zaprli naš mejni prehod, bom do službe potreboval 40 minut več. To je za nas resen problem,“ je za ORF Burgenland povedala Petra Koller.
Ob tem se postavlja vprašanje: ali bodo omejitve gibanja znova postale del vsakdana? Ne zaradi koronavirusa, ampak zaradi virusa, ki ga je večina že pozabila.
Je to le opozorilo ali začetek nove krize?
Veterinarji so zaskrbljeni. Ne le zaradi trenutno okužene čerede. Temveč zato, ker je bolezen še vedno prisotna v divjadi, klimatske razmere pa so idealne za njeno širjenje. Mokro vreme, mile zime, premikanje živali.
In povezanost. Ena napaka v Hanságu, pa virus v nekaj urah pride do Avstrije. Od tam do Italije, Nemčije, Slovenije?
„Globalizacija prehranske verige zahteva tudi globalizacijo kriznega odziva,“ pravijo v Avstriji.
Možne rešitve? Težke.
Cepiva? Obstajajo. Ampak EU jih uporablja izjemoma. Zakaj? Ker cepljene živali ne smejo na izvozne trge. Kar pomeni: manj profita, več papirologije.
Druga pot? Tako imenovani “stamping out”. Torej: okuženo žival najdeš, zakolješ. Vse okoli nje tudi. Tragično? Da. Učinkovito? Tudi.
A ceno plača kmet. Vedno.
Evropa znova na preizkušnji
V času, ko se celina še ni dodobra pobrala po pandemiji, prihaja nova grožnja. Ne z istimi posledicami, a z isto logiko: hitro, nevidno, vseobsežno.
Tokrat ne bo prizadeta zdravnica v UKC-ju. Tokrat bo prizadet rejec v Lendavi. Ali pa voznik tovornjaka v Gornji Radgoni.
In morda še prej – vsak, ki bo stal pred zaprto mejo in razkuževalno rampo.
Virus ne pozna meja. Zato jih ljudje zapiramo.
Vprašanje je: bomo spet prepozni?
Pripravil: N. Z.
Vir: oe24, ORF, Kronen Zeitung, Die Presse, EFSA, UVHVVR, Der Standard
