Borzni velikani na kolenih! Bitcoin izgubil polovico vrednosti, Nvidia strmoglavila – kdo je naslednji?

21. nov. 2026, ob 11.25
Posodobljeno pred 1 minuto
1
420 SEK

Na svetovnih finančnih trgih se dogaja nekaj, kar vzbuja vse več skrbi. Ameriške borze so doživele hud pretres, vrednosti tehnoloških velikanov strmo padajo, bitcoin je izgubil več kot polovico vrednosti od svojega rekorda, pritisk pa se širi tudi na druge naložbe. Kaj je sprožilo tako obsežno razprodajo, kdo izgublja največ in ali lahko posledice občutimo tudi v Sloveniji?

Petek, ki je pretresel Wall Street

Petek, 20. november 2026, se je na ameriških borzah končal z izrazitimi izgubami. Po podatkih, ki so zaokrožili v finančnih poročilih, je indeks S&P 500, ki spremlja približno 500 vodilnih ameriških podjetij, izgubil 3,7 odstotka in trgovanje zaključil pri 6.910,39 točke. Tehnološki Nasdaq naj bi zdrsnil za 5,28 odstotka, Dow Jones pa za 1,93 odstotka.

Še bolj zaskrbljujoča je tedenska slika. Po navedenih podatkih naj bi S&P 500 v petih trgovalnih dneh izgubil približno 8,6 odstotka, Nasdaq deset odstotkov, Dow Jones pa osem odstotkov. Za Nasdaq naj bi bil to najtežji teden po letu 2020.

S&P 500 naj bi od oktobrskega vrha izgubil že več kot desetino vrednosti. To pomeni vstop v območje tako imenovane borzne korekcije. Gre za padec, ki je dovolj velik, da vlagatelji začnejo resno preizpraševati svoja pričakovanja.

Toda zakaj je do tega prišlo prav zdaj?

Nvidia postala simbol velikega borznega preobrata

V središču razprodaje se je znašla Nvidia, podjetje, ki je v zadnjih letih postalo eden največjih zmagovalcev razvoja umetne inteligence. Njeni napredni procesorji poganjajo podatkovne centre, v katere tehnološka podjetja vlagajo ogromne zneske.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Po navedenih tržnih podatkih naj bi delnica Nvidie samo v petek izgubila približno 14 odstotkov vrednosti, v celotnem tednu pa okoli 23 odstotkov. Če navedbe držijo, gre za izjemno velik padec enega najpomembnejših tehnoloških podjetij na svetu.

Močno naj bi padle tudi delnice drugih proizvajalcev polprevodnikov. AMD naj bi izgubil približno 13,3 odstotka, Micron 13,9 odstotka, Broadcom pa 12,2 odstotka.

V finančnih poročilih so se pojavile tudi navedbe o regulatornem preverjanju določenih vprašanj, povezanih z Nvidio. Takšne navedbe zahtevajo dodatno uradno potrditev, morebitno preverjanje pa samo po sebi še ne pomeni ugotovljenih nepravilnosti.

Ključno vprašanje je precej širše: ali so vlagatelji za prihodnjo rast umetne inteligence plačali preveč?

Umetna inteligenca: milijardne naložbe, a kdaj bodo prišli dobički?

Razcvet umetne inteligence je v zadnjih letih ustvaril izjemna pričakovanja. Microsoft, Google, Amazon, Meta in druga podjetja vlagajo ogromna sredstva v podatkovne centre, računalniško infrastrukturo in razvoj novih modelov.

Takšne naložbe ustvarjajo veliko povpraševanje po čipih, električni energiji, zemljiščih in gradbenih zmogljivostih. Toda vlagatelji se vse bolj sprašujejo, kdaj bodo prihodki od umetne inteligence upravičili tako visoke stroške.

Pri tem obstaja pomembna razlika med tehnološkim napredkom in donosnostjo delnic. Umetna inteligenca lahko dolgoročno spremeni gospodarstvo, pa to še ne pomeni, da je vsaka delnica podjetja, povezanega z njo, vredna toliko, kolikor so zanjo pripravljeni plačati vlagatelji.

Če se pričakovanja o prihodnjih dobičkih znižajo, lahko vrednosti delnic močno padejo tudi pri podjetjih, ki sicer poslujejo uspešno.

Prav to je eno osrednjih tveganj sedanjega borznega pretresa.

Bitcoin izgubil več kot polovico vrednosti

Razprodaja ni omejena na delniške trge. Močno je prizadet tudi bitcoin, največja in najbolj prepoznavna kriptovaluta.

Oktobra 2025 je njegova vrednost presegla 126.000 ameriških dolarjev. Na posredovanem posnetku trgovanja se je bitcoin gibal okoli 57.800 dolarjev, znotraj prikazanega obdobja pa je zdrsnil tudi proti 55.600 dolarjem.

To pomeni, da je bitcoin glede na rekordno vrednost izgubil več kot polovico.

Zakaj bitcoin pada hkrati z delnicami? Eden od razlogov je, da ga številni vlagatelji obravnavajo kot tvegano naložbo. Ko se na finančnih trgih poveča negotovost, se lahko kapital začne umikati iz tehnoloških delnic, kriptovalut in drugih bolj tveganih naložb hkrati.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Pomembno vlogo imajo tudi borzni skladi, prek katerih lahko veliki vlagatelji kupujejo bitcoin. Ko se denar iz takšnih skladov umika, to povečuje prodajne pritiske.

Dodaten problem predstavlja trgovanje z izposojenim denarjem. Ob nenadnih padcih lahko pride do prisilnega zapiranja pozicij, kar povzroči nove prodaje in še dodatno znižanje cen.

Zakaj lahko pada celo zlato?

Eden najbolj zanimivih vidikov velikih finančnih pretresov je, da se prodajni pritiski lahko pojavijo tudi pri naložbah, ki jih vlagatelji običajno povezujejo z varnostjo.

Med njimi je zlato, ki pogosto pridobiva vrednost v obdobjih gospodarske in politične negotovosti.

Toda ob posebej močnih borznih pretresih lahko vlagatelji prodajajo tudi zlato. Razlog ni nujno izguba zaupanja v plemenito kovino, ampak potreba po gotovini.

Če vlagatelj na enem trgu utrpi velike izgube, lahko proda drugo naložbo, da zagotovi denar za kritje obveznosti. Takšne prodaje lahko ustvarijo nenavadne razmere, v katerih hkrati padajo delnice, kriptovalute in plemenite kovine.

To je lahko pomemben znak, da težava ni omejena zgolj na eno panogo. Vendar so za oceno, ali se to dejansko dogaja tudi v sedanji razprodaji, potrebni potrjeni podatki o gibanju posameznih trgov.

Strah se širi iz Amerike v Evropo in Azijo

Ameriške borze imajo izjemen vpliv na svetovni finančni sistem. Ko močno padejo delnice največjih ameriških podjetij, posledice pogosto občutijo tudi evropski in azijski trgi.

Posebej izpostavljena so gospodarstva, povezana s proizvodnjo polprevodnikov. Tajvan in Južna Koreja sta pomembna dobavitelja tehnologije, ki jo uporabljajo ameriška podjetja pri razvoju umetne inteligence.

Če se povpraševanje po tehnološki opremi zmanjša, lahko posledice občutijo proizvajalci čipov, njihovi dobavitelji in podjetja, ki gradijo podatkovne centre.

Pomembna je tudi vloga velikih mednarodnih investicijskih skladov. Ti pogosto vlagajo na več celinah hkrati. Ko začnejo zmanjševati tveganja, se lahko prodajni pritisk hitro prenese z ameriških trgov na evropske in azijske borze.

Prav zato lahko težave nekaj največjih ameriških tehnoloških podjetij sprožijo precej širše posledice.

Ameriška centralna banka pred zahtevno odločitvijo

V ozadju borznega pretresa ostaja ameriška centralna banka Federal Reserve. Njene odločitve o obrestnih merah pomembno vplivajo na cene delnic, obveznic, nepremičnin in kriptovalut.

Višje obrestne mere pomenijo dražje zadolževanje podjetij in gospodinjstev. Hkrati lahko zmanjšajo privlačnost tveganih naložb, saj vlagateljem omogočajo višje donose pri nekaterih varnejših finančnih instrumentih.

Če bi inflacija ostala previsoka, bi imela centralna banka manj prostora za znižanje obrestnih mer. To bi lahko dodatno obremenilo podjetja, ki za širitev potrebujejo velike količine kapitala.

Posebej občutljiva so podjetja, ki ogromno vlagajo v infrastrukturo umetne inteligence, prihodnji dobički pa so še negotovi.

Ali lahko posledice občutijo tudi slovenski varčevalci?

Čeprav se največji pretresi dogajajo na ameriških borzah, Slovenija ni izolirana od svetovnih finančnih trgov.

Številni Slovenci vlagajo v vzajemne sklade, indeksne sklade ETF, dodatno pokojninsko varčevanje in posamezne ameriške delnice. Tudi kadar vlagatelj nima neposredno kupljenih delnic Nvidie ali Microsofta, je lahko prek sklada izpostavljen njunemu gibanju.

Padec ameriških borz zato lahko vpliva na vrednost dolgoročnih prihrankov. Kolikšen je vpliv, je odvisno od sestave posameznega portfelja, deleža delnic in naložbenega obdobja.

Obstaja pa tudi širša gospodarska nevarnost. Če bi se borzna negotovost prenesla v manjše investicije podjetij, zmanjšano zaposlovanje ali šibkejše povpraševanje, bi posledice lahko občutili tudi slovenski izvozniki.

Toda pomembno je poudariti, da borzni padec še ni enak gospodarski krizi. Delnice lahko izgubijo veliko vrednosti, ne da bi se gospodarstvo takoj znašlo v recesiji.

Se ponavlja leto 2008 ali gre za običajno korekcijo?

Primerjave s svetovno finančno krizo leta 2008 so ob velikih padcih skoraj neizogibne. Toda med takratnimi in današnjimi razmerami obstajajo pomembne razlike.

Leta 2008 je bila v središču krize prezadolženost finančnega sistema, zlasti zaradi ameriškega nepremičninskega trga in tveganih hipotekarnih posojil.

Tokrat so med glavnimi skrbmi visoka vrednotenja tehnoloških podjetij, ogromne naložbe v umetno inteligenco, obrestne mere in pripravljenost vlagateljev za prevzemanje tveganj.

To ne pomeni, da se razmere ne morejo poslabšati. Pomeni pa, da samo na podlagi borznih padcev ni mogoče govoriti o ponovitvi finančne krize iz leta 2008.

Za takšno oceno bi morali spremljati tudi stabilnost bank, dostopnost kreditov, likvidnost finančnega sistema, gospodarsko rast in zaposlovanje.

Trije scenariji: kaj se lahko zgodi v prihodnjih tednih?

Prvi scenarij je postopna umiritev. Vlagatelji bi lahko ocenili, da so nekatere delnice po velikih padcih ponovno privlačne, kar bi omogočilo okrevanje trgov.

Drugi scenarij predvideva daljše obdobje nihanja. Borze bi lahko nekaj časa izmenično rasle in padale, medtem ko bi vlagatelji čakali na nove gospodarske podatke in poslovne rezultate.

Tretji, najbolj neugoden scenarij pa vključuje nadaljnje padanje delnic, zmanjšanje investicij, težave bolj zadolženih podjetij in postopno širjenje negotovosti v realno gospodarstvo.

Kateri scenarij se bo uresničil, trenutno ni mogoče zanesljivo napovedati.

Za zdaj je jasno predvsem to, da so finančni trgi pod močnim pritiskom in da vlagatelji ponovno ocenjujejo tveganja, ki so jih v obdobju hitre rasti morda podcenjevali.

Najpomembnejše vprašanje prihodnjih mesecev zato ni zgolj, kako globoko bodo padle delnice in kriptovalute, temveč ali bodo izgube ostale omejene na finančne trge ali pa bodo začele vplivati tudi na gospodarstvo, delovna mesta in vsakdanje življenje ljudi.

Pripravil: I.M.

Vir: www

1
420 SEK