Božičnica za vse upokojence? Poglejte, kaj vlada obljublja in kaj zahteva v zameno

Upokojenci pred pomembno prelomnico: Božičnica, višje pokojnine in podaljšana delovna doba – čas je za novo realnost

LJUBLJANA – Dogovor o prenovi pokojninskega sistema, ki bi moral biti podpisan danes, je bil prestavljen. Ne odpovedan, le odložen. A že zdaj je jasno: Slovenijo čaka ena najobsežnejših pokojninskih reform v zadnjih desetletjih.

Zadnji hip – podpis preložen

Na mizi je bil. Z usklajenimi stavki in tremi logotipi podpisnikov pripravljen na potrditev. A danes – nič. Ekonomsko-socialni svet je sporočil, da bo podpis dogovora o predlagani pokojninski noveli prestavljen na jutri. Zraven naj bi bil tudi Robert Golob, premier. Dogodek bo odprt za javnost. Prvič naj bi bili razkriti tudi vsi detajli reforme, ki je do zdaj nastajala bolj v ozadju kot pod reflektorji.

Vseeno pa so v zadnjih dneh pricurljale ključne informacije.

In ja – sprememb ne bo malo.

Božičnica za vse? Prvič doslej

Morda najbolj presenetljivo – božičnica za upokojence. Zimski dodatek, kot mu uradno pravijo. Od 150 do 250 evrov, izplačilo pa že novembra. In ne, to ni enkratna gesta.

“To ni enkratna pomoč. To je dolgoročna zaveza,” je v nedeljo dejal premier Golob v videu na svojem Facebook profilu (30. marec 2025).

Ob tem je dodal, da oblast prenavlja pokojninski sistem z jasnim ciljem: „da bo vaša jesen življenja dostojna“.

Številke? Po podatkih ZPIZ iz marca letos ima več kot 200.000 slovenskih upokojencev pokojnino nižjo od 800 evrov. In še en podatek – kar 70 % vseh starejših od 65 let v Sloveniji ima manj kot 1000 evrov mesečnega dohodka. (vir: Statistični urad RS)

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Torej ja, dodatek je več kot le simbolika.

Kasnejša upokojitev: 62 ali celo 67 let

Po neuradnih informacijah STA naj bi se od leta 2028 naprej stopnjevala starostna meja za upokojitev. Za tiste z 40 leti pokojninske dobe brez dokupa s sedanjih 60 let na 62. Za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa s 65 na 67 let.

Ni prvič, da Slovenija razmišlja o takšni spremembi – podobni predlogi so že padali v preteklosti, a so se vedno spotaknili ob odpor sindikatov. Tokrat naj bi bil kompromis bolj premišljen.

“Če ne bomo ukrepali, bo že v desetih letih razmerje med aktivnimi in upokojenimi nevzdržno – približalo se bo razmerju 1:1,” opozarjajo poznavalci.

Pokojninska osnova: nova formula, več pravičnosti?

Trenutno se pokojninska osnova izračuna iz 24 najugodnejših let znotraj celotne delovne dobe. Po novem? Od leta 2035 naprej naj bi v izračun vključevali 40 let zavarovanja, pri tem pa izločili pet najmanj ugodnih let.

Na papirju bolj pravično. V praksi? Odvisno od posamezne kariere. Nekdo, ki je prvih 20 let delal za minimalca in se šele pozneje prebil na boljša mesta, bi bil lahko kaznovan. Po drugi strani pa se izločitev najslabših let sliši razumno.

“Ideja je, da sistem bolj odraža celotno delovno dobo posameznika, ne pa zgolj najbolših let, ki so lahko statistično naključni ali rezultat privilegijev,” je pojasnil svetovalec iz ZPIZ-a.

Višji odmerni odstotek = višje pokojnine

Trenutni odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe je 63,5 %. Predlog? Postopno dvigovanje, vse do 70 % do leta 2035.

Za ilustracijo: Če nekdo zasluži 1300 evrov neto in ima 40 let pokojninske dobe, danes prejme približno 826 evrov pokojnine. Po novem bi to bilo okrog 910 evrov.

Razlika ni zanemarljiva.

Usklajevanje pokojnin: konec romantike z rastjo plač

Doslej se pokojnine usklajujejo po formuli 50 % rast plač + 50 % inflacija. Po novem pa naj bi bil poudarek bolj na rasti življenjskih stroškov, manj na plačah.

Logika? Pokojnina naj sledi cenam kruha, elektrike in zdravil, ne pa zgolj povprečni plači, ki jo poganjajo sektorji z visoko dodano vrednostjo.

“Gre za pošteno potezo – upokojencem mora pokojnina slediti dražji elektriki, kruhu, zdravilom … ne pa samo rasti plač v gospodarstvu,” pravijo predstavniki upokojencev.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Kritike? Seveda. Predvsem iz opozicije

Jelka Godec (SDS) je v izjavi za medije dejala, da gre za “neiskren paket”, ki naj bi z božičnico prikril podaljšanje delovne dobe:

“Povišanje starosti brez resnih izboljšav v zdravstvu, trgu dela in varstvu starejših je prevara. Marsikdo dela v težkih razmerah in ne bo zdržal do 67. leta.”

Zlasti sindikat poklicnih gasilcev opozarja, da mora vlada upoštevati specifike napornih poklicev. O podobnih izjemah se bo, kot kaže, še razpravljalo.

Zakaj zdaj?

Kriza ni tik pred vrati. Je že tu. Evropska komisija je že trikrat pozvala Slovenijo k reformam. Leta 2023 je v svojem poročilu o staranju opozorila, da je slovenski pokojninski sistem med “najbolj ranljivimi v EU”. (vir: Evropska komisija, Ageing Report 2023)

Dodajmo še: generacija, rojena po letu 1990, bo če ne bo sprememb, dočekala pokojnino okoli leta 2060. Brez reform? Sistem bo do takrat prazna lupina.

Jutri

Jutri naj bi bil podpis. Morda res le simbolna poteza, a pomembna. Potem pa naprej – predlog zakona, razprava v parlamentu, pripombe javnosti, protesti (zagotovo kakšni), morda celo referendum?

A nekaj je gotovo: Slovenija po tem tednu ne bo več ista, če gre za pokojnine.

Pripravil: N. Z.

Vir: STA, ZPIZ, SURS, Facebook (profil Roberta Goloba), Evropska komisija (Ageing Report 2023), Dnevnik