Cene energije padajo, a ne tako, kot si misliš – preveri, kaj nas čaka v 2025
Cene elektrike in plina se po krizi postopno umirjajo, a razmere so še vedno daleč od predkriznih. V letu 2025 naj bi se trend padanja cen nadaljeval, vendar – previdno. Na obzorju ostajajo izzivi.
Evropa ni več ista kot leta 2021
Če smo leta 2021 še govorili o “normalnih” cenah elektrike in plina, se je leto kasneje začelo vse obračati. Ruska invazija na Ukrajino, energetska preusmeritev Evrope, zmanjšan uvoz plina prek Ukrajine in vzpon obnovljivih virov so – vsak na svoj način – preoblikovali trg.
Po podatkih evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) je povprečna veleprodajna cena elektrike za dan vnaprej leta 2022 znašala kar 227 evrov/MWh. Lani, torej leta 2024, je ta cena padla na 81 evrov/MWh. To pomeni 64-odstotni padec v dveh letih – a še vedno dvakrat več kot pred krizo. Cene so se umirile, vendar ne pozabimo: v ZDA je bila lani cena elektrike kar dvakrat nižja kot v EU.
Kaj pa plin?
Tudi tu se številke obračajo navzdol. Referenčna cena zemeljskega plina v nizozemskem vozlišču TTF je lani znašala 34 evrov/MWh – leto prej je bila 41 evrov/MWh, kar pomeni 17-odstotni padec. In ja, prvič po več letih je bila cena nižja kot leta 2021. A tudi tukaj velja opozorilo: evropske cene so še vedno petkrat višje od ameriških (poroča Acer).
Kaj napovedujejo analitiki?
Napovedi za prihodnost? Mešane. A vendar optimistične. Cene bi lahko še padale, mogoče že do konca letošnjega leta, najkasneje pa v dveh letih, navaja Acer v svojem poročilu o stanju evropskega trga energije iz marca 2025. Kolikšen bo padec, ni jasno – ker ni podanih konkretnih številk. Vse pa kaže na to, da ima proizvodnja iz obnovljivih virov ključno vlogo pri zniževanju cen.
Sonce, veter in nekaj politične volje
Lani je bila rast proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov v EU kar 34-odstotna. Najbolj je izstopala sončna energija – proizvodnja iz tega vira je zrasla za 21 % in dosegla dodatnih 41 TWh. Od leta 2019 se je količina proizvedene sončne elektrike povečala za kar 129 %. To ni več marginalna zgodba. To je – nova normalnost.
A hkrati – previdno. Elektrika iz plina in premoga še vedno predstavlja pomemben del evropske proizvodnje. Leta 2024 je kar 13 % vse električne energije v EU prihajalo iz zemeljskega plina. Večina tega plina – uvoženega.
Energija ostaja geopolitična zgodba
Konec lanskega leta se je iztekla pogodba o tranzitu plina med Ukrajino in ruskim Gazpromom. To pomeni, da Evropa zdaj vsako leto izgubi približno 15 milijard kubičnih metrov ruskega plina, ki je v preteklosti potoval prek Ukrajine – in poceni ni bil nikoli. Evropa je prisiljena preusmeriti tokove oskrbe. In to ne poceni.
Zato Acer opozarja: Evropa mora povečati uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Infrastruktura? Obstaja. Terminali? Pripravljeni. A povpraševanje raste hitreje kot logistika.
Poletje 2025 – vroče, a ne le zaradi temperature
Polnjenje evropskih skladišč plina je v teku. Zaloge so trenutno manjše kot lani, kar pomeni, da bo povpraševanje za polnjenje pred zimo 2025 veliko. Posledično – cene bodo verjetno ostale visoke vsaj do jeseni. To potrjujejo tudi zadnje analize Mednarodne agencije za energijo (IEA).
Rešitev? Več kot ena.
Na dolgi rok se rešitev skriva v kombinaciji ukrepov. Prva – povečanje zmogljivosti proizvodnje iz obnovljivih virov. Druga – diverzifikacija uvoza plina. Tretja – izboljšanje energetske učinkovitosti. In četrta (ne najmanj pomembna) – povečanje fleksibilnosti energetskih omrežij.
Fleksibilnost pomeni, da se sistemi lahko hitro odzivajo na nihanja v povpraševanju in ponudbi. Povezanost trgov, skupna raba virov in vlaganje v hranilnike energije – to niso zgolj lepe besede. To je predpogoj za stabilne cene.
Slovenija v tej zgodbi? Ne na robu.
Slovenija ni osamljena v tej energetski sliki. Na primer – sončne elektrarne na Dolenjskem in Štajerskem so lani presegle vsa pričakovanja. Po podatkih Agencije za energijo so samo v Posavju v letu 2024 priklopili 40 % več novih sončnih elektrarn kot leto prej. V Podravju pa se je lokalna proizvodnja sončne energije podvojila v treh letih.
To niso več le investicije posameznikov, ampak resen del nacionalne oskrbe. In prav lokalna samooskrba bo (morda) tista, ki bo ljudem pomagala preživeti naslednjo zimo z nekoliko nižjimi položnicami.
Ne hitimo z optimizmom.
Da, cene so padle. Da, lahko bodo še padale. A vmes so še vojne, trgovinske blokade, naravne ujme, volitve …
Energetski trg je kot vreme – lahko ga napoveduješ, nikoli pa ne povsem natančno.
In za zdaj? Računi so še visoki – a z nekaj sreče (in veliko strategije) morda ne bodo ostali taki za vedno.
Pripravil: N. Z.
Vir: ACER, IEA, FT, Evropska komisija, Agencija za energijo RS
