Cene goriva letijo v nebo. Preverili smo, koliko goriva za povprečno plačo dobite v Sloveniji in koliko po državah ex-Juge?
Primerjava s Hrvaško, BiH, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo pokaže, da imamo Slovenci najvišjo povprečno neto plačo, zato lahko zanjo kljub visokim cenam kupimo tudi največ goriva.
LJUBLJANA – Slovenske voznike v torek, 25. avgusta, čaka nova podražitev goriva. Najvišja dovoljena cena 95-oktanskega bencina na servisih zunaj avtocest in hitrih cest bo do 31. avgusta znašala 1,608 evra za liter, dizelskega goriva pa 1,903 evra. Bencin je doslej stal 1,582 evra, dizel pa 1,857 evra.

Kako drago je gorivo v Sloveniji v primerjavi z državami nekdanje Jugoslavije in koliko litrov si lahko prebivalec posamezne države privošči s povprečno neto plačo?
Cene goriva in povprečne plače
| Država | Bencin 95 | Dizel | Povprečna neto plača |
| Slovenija | 1,608 € | 1,903 € | 1.723,31 € |
| Hrvaška | 1,66 € | 1,86 € | 1.555 € |
| BiH | 3,01 KM | 3,42 KM | 1.706 KM |
| Črna gora | 1,76 € | 1,88 € | 1.036 € |
| Severna Makedonija | 93 den | 101,50 den | 48.381 den |
| Srbija | 202 din | 231 din | 118.398 din |
Pri BiH, Severni Makedoniji in Srbiji je izračun opravljen neposredno v domači valuti, zato nihanje menjalnih tečajev na primerjavo ne vpliva.
Koliko litrov bencina dobijo za eno povprečno plačo?
Če bi posameznik celotno povprečno mesečno neto plačo namenil za 95-oktanski bencin, bi lahko kupil približno:
| Država | Litrov bencina za povprečno plačo |
| Slovenija | 1.072 litrov |
| Hrvaška | 937 litrov |
| Srbija | 586 litrov |
| Črna gora | 589 litrov |
| BiH | 567 litrov |
| Severna Makedonija | 520 litrov |
Razlika je precejšnja. Slovenec bi lahko za povprečno neto plačo kupil približno 1.072 litrov bencina, Hrvat okoli 937 litrov, prebivalec Črne gore 589, Srbije 586, BiH 567, Severne Makedonije pa približno 520 litrov.
Slovenska povprečna plača tako kljub razmeroma visoki ceni bencina omogoča nakup več kot dvakrat toliko bencina kot povprečna plača v Severni Makedoniji.

Pri dizlu je razlika še izrazitejša
Če enak izračun naredimo za dizelsko gorivo, dobimo naslednjo sliko:
| Država | Litrov dizla za povprečno plačo |
| Slovenija | 906 litrov |
| Hrvaška | 836 litrov |
| Črna gora | 551 litrov |
| Srbija | 513 litrov |
| BiH | 499 litrov |
| Severna Makedonija | 477 litrov |
Slovenec lahko torej za povprečno mesečno neto plačo po novi ceni kupi približno 906 litrov dizla. Na Hrvaškem povprečna plača zadostuje za okoli 836 litrov, v Črni gori za 551, v Srbiji za 513, v BiH za 499, v Severni Makedoniji pa za približno 477 litrov.
Čeprav bo slovenski dizel z 1,903 evra za liter med najdražjimi v tej primerjavi, je zaradi višje povprečne plače njegova dostopnost za povprečnega zaposlenega še vedno precej večja kot v večini držav regije.
Slovenija z najdražjim gorivom ne pomeni tudi najmanjše kupne moči
Pri sami ceni na črpalki so razlike med državami razmeroma majhne, precej večje pa postanejo, ko cene primerjamo s povprečnimi zaslužki.
Slovenija ima med primerjanimi državami najvišjo povprečno neto plačo. Zato lahko povprečni zaposleni kljub visokim cenam za mesečno plačo kupi največ tako bencina kot dizla.
Pri bencinu je razlika med Slovenijo in Severno Makedonijo približno 552 litrov na eno povprečno mesečno plačo. Pri dizlu pa Slovenec za povprečno plačo dobi približno 429 litrov več kot prebivalec Severne Makedonije.
Primerjava seveda ne pove celotne slike življenjskega standarda, saj ne upošteva stroškov stanovanj, hrane, energije, davkov in drugih življenjskih izdatkov. Pokaže pa, koliko goriva je v posamezni državi mogoče kupiti neposredno za eno povprečno neto plačo.
Zakaj razlike v ceni
Razlike v cenah goriv med državami niso posledica samo cene surove nafte, ampak predvsem različnih davkov, trošarin, DDV-ja in državnih ukrepov. Nekatere države cene omejujejo ali določajo najvišje dovoljene maloprodajne cene, druge jih bolj prepuščajo trgu, pomembni pa so tudi stroški dobave, rafiniranja, transporta, menjalni tečaji ter marže trgovcev. Zato je lahko liter goriva v dveh sosednjih državah občutno različno drag, čeprav obe kupujeta naftne derivate na podobnem mednarodnem trgu. Konec koncev na končno ceno na črpalki močno vpliva tudi odločitev države, koliko prihodkov želi pobrati z davki in koliko želi z regulacijo omiliti podražitve za potrošnike.

Koliko kje vzame država
Razlike med državami so v veliki meri posledica davkov in državnih ukrepov. Hrvaška ima pri gorivih razmeroma visoke trošarine in 25-odstotni DDV, zato država vzame velik del končne cene. V Sloveniji znaša trošarina 0,41759 evra na liter bencina in 0,33 evra na liter dizla, k temu pride 22-odstotni DDV, vendar sta CO₂-dajatev in prispevek za energetsko učinkovitost trenutno začasno odpravljena. V BiH se poleg trošarine – 0,35 KM pri bencinu in 0,30 KM pri dizlu – plačujejo še cestnine za ceste in avtoceste, skupaj 0,40 KM na liter. Črna gora trenutno del trošarin znižuje, predvsem pri dizlu, da blaži rast cen. V Severni Makedoniji so trošarine nižje kot v Sloveniji ali na Hrvaškem – osnovna stopnja znaša 22 denarjev za liter neosvinčenega bencina in 15,5 denarja za dizel. Tudi Srbija cene omejuje in z začasnimi ukrepi znižuje davčno obremenitev goriva. Zato ni nujno, da država z najdražjim gorivom pobere tudi največ: trenutno je pri bencinu med najbolj davčno obremenjenimi Hrvaška, pri dizlu pa sta obremenitvi visoki predvsem na Hrvaškem in v Srbiji.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Grafika AI