Črna gora zaračunava 200 evrov za ležalnik in senčnik?! Turisti so zgroženi nad poletnimi cenami
V črnogorskem turističnem kraju Pržno, nedaleč od slavnega otočka Sveti Stefan, tudi letos odmeva stara zgodba. Dva ležalnika in senčnik stanejo neverjetnih 200 evrov na dan. Medtem ko so cene na številnih drugih sredozemskih destinacijah precej bolj dostopne, se Črna gora vse bolj profilira kot destinacija za premožne. Mnogi obiskovalci se zato počutijo izključene.
Luksuzna Kraljičina plaža ostaja rezervirana za goste hotela
Najbolj razvpit primer ostaja Kraljičina plaža, ki jo upravlja luksuzni hotelski kompleks Aman Sveti Stefan. Že v sezoni 2023 je bil dostop do nje omogočen izključno hotelskim gostom. Tudi letos se zgodba ponavlja.
Na sosednji Kraljevi plaži, ki je delno dostopna tudi zunanjim gostom, velja ista tarifa: 200 evrov za komplet dveh ležalnikov in enega senčnika. Enako ceno so obiskovalci poročali tudi z zasebnega dela plaže hotela Maestral v Pržnu.
Turisti zgroženi, družbena omrežja razdeljena
Vest o pretirani ceni se je hitro razširila po spletu. Reakcije uporabnikov družbenih omrežij so burne in pričakovano razdeljene.
Nekateri se zgražajo nad elitizmom in opozarjajo na nesmiselno cenovno politiko:
»Letos nič morja, zaradi ležalnikov!«
»Na Cipru komplet stane 7,5 evra za cel dan, kjerkoli na otoku.«
»Vse nad 10 evrov za ležalnik je čista pretiravanje.«
Spet drugi opozarjajo, da gre za plaže, ki so v lasti hotelov in s tem tudi za zasebne prostore, kjer imajo lastniki pravico do določanja pogojev:
»To je hotelska plaža. Tako je bilo od nekdaj.«
»Visoke cene so tam zato, da ne prihajajo vsi povprek.«
Na plaži prazni ležalniki kljub sončnemu vremenu
Spletne platforme poročajo tudi o posnetkih iz Pržna, kjer so številni ležalniki ostali prazni, čeprav je bilo vreme idealno. Mnogi sklepajo, da si gostje zunaj hotela preprosto ne morejo ali nočejo privoščiti tako visoke cene.
Gostje hotela Maestral imajo te storitve brezplačne, kar pomeni, da 200 evrov velja izključno za zunanje obiskovalce. Zaradi tega se ponovno postavlja vprašanje: ali bi morale obalne države bolje uravnotežiti turistično ponudbo in določene plaže ohraniti kot javne?
Črna gora vse bolj v službi elitnega turizma
Plačevalna dostopnost do morja je pereča tema že več let. V preteklosti je bila Črna gora znana po sproščenem vzdušju in dostopnosti, zdaj pa se zdi, da se vse bolj preusmerja v trg luksuza, kjer prevladujejo zaprti resorti in zasebne plaže. V ospredje prihaja bogata klientela, povprečen obiskovalec pa je vse bolj potisnjen na rob.
Zaradi naravne lepote, zgodovine in odlične lege ima Črna gora ogromen potencial, a vse bolj postaja prostor, kjer si morje lahko privoščijo le redki. Vprašanje dostopnosti postaja ključno, predvsem v javni razpravi o prihodnosti turizma v regiji.
Plaža – javno dobro ali ekskluzivna storitev?
Vprašanje, ki ga ob tem postavljajo mnogi: ali smejo postati vse plaže zasebne? In ali ima država dolžnost, da zaščiti pravico ljudi do dostopa do morja, ne glede na njihovo plačilno sposobnost?
Primer Pržna in Svetega Stefana ni osamljen. Tovrstne prakse opažamo tudi v drugih državah regije. Ko cene za najem osnovnega plažnega udobja dosežejo zneske, ki presegajo tedenski zaslužek marsikaterega turista, se poraja dvom: komu je to sploh namenjeno?
200 evrov – preveč ali cena miru in razkošja?
Morda nekateri to ceno vidijo kot vstopnico v svet udobja, zasebnosti in brezskrbnosti. Drugi pa v njej vidijo simbol neenakosti, ki se vse bolj kaže tudi v turizmu. In ko postane že ležanje ob morju privilegij, se zdi, da smo izgubili nekaj zelo temeljnega, občutek, da naravne lepote pripadajo vsem.
Napisal: K. J.
Vir: gpmaljevac.com, Canva
