Delali bomo do 67. leta?! Tu je, kaj vse skriva nova pokojninska reforma

Neuradno: Upokojitev šele pri 67? Kaj prinaša nova pokojninska reforma

LJUBLJANA – Po dolgih mesecih usklajevanja, trkanja po mizah in tihega negodovanja se je pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ja, tistega, kjer za isto mizo sedijo vlada, sindikati in delodajalci) vendarle prebila do – kot pravijo – vsebinskega zaključka. Kaj to pomeni za nas, navadne smrtnike? Veliko. In ne vedno prijetno.

Slovenska tiskovna agencija (STA) je včeraj poročala, da je skupina zaključila z vsebinskim delom. Oblast bo zdaj sestavila osnutek končnega dogovora, ki naj bi ga sindikalni in delodajalski organi preučili že ta teden. Če bo šlo vse po načrtih (kar v Sloveniji redko gre), bo sporazum podpisan že v ponedeljek. In potem – javna obravnava.

Upokojitev pri 67? Pa saj to ni več delovna doba, to je že skoraj življenjska doba

Najbolj glasen in neprijeten udarec – vsaj za tiste, ki so danes stari 30 ali 40 let – je podaljšanje upokojitvene starosti. Po informacijah STA naj bi se za posameznike z vsaj 15 leti zavarovalne dobe ta meja postopno dvignila s 65 na kar 67 let.

Kdaj? Začne se leta 2028 in se konča – če gre vse po načrtih – do leta 2034. Sedem let prehoda. Sedem let razprav, opozoril in verjetno tudi precej javnega pritiska.

Tisti z 40 leti pokojninske dobe brez dokupa (torej tisti, ki so delali brez presledka) bodo dočakali malo milejšo spremembo – z 60 na 62 let.

Ampak ne še takoj. Prehodno obdobje pomeni, da bodo spremembe postopne. In če imate danes 59 let – dihajte. Verjetno boste upokojeni po starem.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Pa le nekaj pozitivnega? Olajšave za tiste, ki so že dajali več

Če se vam je ob zgornjem odstavku dvignil pritisk, dihajte globoko – reforma vendarle predvideva nekatere izjeme.

Starostna meja za upokojitev bi se lahko znižala:

• če ste skrbeli za rojenega ali posvojenega otroka (da, vsak šteje!),
• če ste služili vojsko (včasih je bila to dolžnost),
• ali če ste se v obvezno pokojninsko zavarovanje vključili pred dopolnjenim 20. letom starosti.

Skratka, država priznava – če si dal več, lahko vzameš prej.

Nova pravila za izračun pokojnine: manj ugibanj, več matematike

Do zdaj se je pokojninska osnova računala iz 24 zaporednih let, ki so bila za vas – kot zavarovanca – najbolj ugodna.

Od leta 2035 naprej pa bo zgodba precej drugačna: osnova bo temeljila na celotnih 40 letih zavarovanja. Z eno olajšavo – pet najslabših let se izloči.

Zakaj to spremembo? Oblast želi bolj realno sliko delovne dobe – ne samo vrhuncev, temveč tudi padcev. Kritiki sicer opozarjajo, da to pomeni manj fleksibilnosti, a hkrati priznavajo: dosedanji sistem je včasih nagrajeval kreativno izbiranje let.

70 odstotkov – številka, ki zveni lepo, a?

Višina pokojnine se določa z odmernim odstotkom. Trenutno znaša 63,5 % za 40 let dela. Reforma pa predvideva dvig na 70 %.

Na papirju zveni lepo. A ekonomistka dr. Marjeta Tratar opozarja: “Višji odstotek nima realnega učinka, če osnova ostaja nizka – torej, če so plače ves čas nizke.” (STA)

In tu se skriva težava. Če si bil celo življenje podplačan, ti višji odstotek pomeni le večji delež – nizkega zneska.

Prispevki: Nič novega – in prav to je problem

Prispevne stopnje ostajajo tam, kjer so. 8,85 % plačujejo delodajalci. 15,50 % delavci. Neravnovesje, ki že leta razburja sindikate.

Branimir Štrukelj iz SVIZ je za STA dejal: “Če govorimo o solidarnosti, potem mora tudi delodajalska stran prevzeti večji del bremena.”

A Gospodarska zbornica ima drugo zgodbo. “Vsak dodaten odstotek pomeni dodatno izgubo konkurenčnosti,” je dejal Mitja Gorenšček.

Pat. Vsak ostane na svoji strani. Delavec bolj obremenjen, delodajalec bolj zaščiten.

Samodejno v drugi steber? Mogoče. Ampak ne še zdaj.

Ena od idej, ki je v zadnjih tednih priplavala na površje, je avtomatska vključitev v drugi pokojninski steber. Kar pomeni: dodatno pokojninsko zavarovanje za vse.

Če ti to ne diši – se lahko izpišeš. Ampak moraš oddati uradno izjavo. Brez tega si notri.

A končna odločitev o tem še ni padla. Kot je v petek povedal Gorenšček (STA): “Počakali bomo na rezultat javne obravnave.”

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Torej – stvar še ni zaključena. A se premika.

Največje presenečenje? Božičnica za vse

Ja, prav ste prebrali. Božičnica. Po informacijah STA naj bi bila prav danes dosežena načelna soglasnost med delodajalci in sindikati.

Ni še znano, v kakšni višini ali pod kakšnimi pogoji. Ampak ideja je: vsako leto, za vse zaposlene, božičnica kot sistemska pravica.

Mali podjetniki že vihajo obrvi. Sindikati ploskajo. V javnosti pa – mešani odzivi. A če se realizira, bo to eden redkih konkretnih plusov te reforme za zaposlene.

Kaj zdaj?

Če bo šlo vse po načrtih, bo že v ponedeljek podpisan dogovor. Nato sledi javna razprava, kjer bomo – prvič – lahko tudi mi rekli svoje.

In to ne bo razprava o tehnikalijah. Gre za temeljno vprašanje: kako želimo, da deluje naš pokojninski sistem? Kaj pomeni pravičnost? In kdo bo v prihodnje plačeval račun za dolgoživost?

Reforma, ki je na mizi, bo določila usodo generacij, ki so danes še v srednji šoli. Zato je vsak glas pomemben.

Ker – če ne povemo zdaj, bomo morda nekoč tiho delali do 67. In se spraševali, zakaj nismo prej vprašali: “Ali je to res edini način?”

Pripravil: N. Z.

Vir:

• STA
• Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
• SVIZ
• izjava dr. Marjete Tratar
• osnutek predloga pokojninske reforme (neuradno)