Delo po upokojitvi: Te meje nikakor ne smete preseči
Pokojnina in delo po upokojitvi se ne izključujeta vedno. Upokojenec lahko v številnih primerih dela in še naprej prejema celotno pokojnino, vendar mora izbrati ustrezno obliko dela ter paziti na omejitve glede ur in zaslužka.
Številni upokojenci želijo po koncu delovne dobe ostati aktivni, pomagati nekdanjemu delodajalcu ali si izboljšati mesečne prihodke. Toda pri tem se hitro pojavi vprašanje, ali lahko upokojenec hkrati dela in prejema pokojnino. Enotnega odgovora ni, saj je vse odvisno od načina opravljanja dela.
Začasno in občasno delo upokojencev, podjemna pogodba, avtorska pogodba in ponovna zaposlitev imajo različne posledice. Pri nekaterih oblikah pokojnina ostane nespremenjena, pri drugih se začne izplačevati samo njen sorazmerni del. Pred podpisom pogodbe je zato treba preveriti, kaj ta pomeni za status upokojenca.
Pokojnina in delo po upokojitvi sta lahko združljiva
Osnovno pravilo je, da občasno pogodbeno delo, ki ne povzroči vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, praviloma ne vpliva na prejemanje pokojnine. Upokojenec lahko prejema celotno pokojnino in dodaten zaslužek.
Drugače je, kadar se ponovno redno zaposli, odpre dejavnost ali začne opravljati drugo delo, zaradi katerega ponovno pridobi status zavarovanca. V tem primeru se izplačevanje celotne pokojnine ustavi. Glede na obseg ponovne vključitve v zavarovanje lahko prejema njen sorazmerni del.
Prav zato je pri vprašanju, kako urediti pokojnino in delo po upokojitvi, pomembnejša pravna oblika dela kot sama višina zaslužka.
Začasno in občasno delo upokojencev v letu 2026
Ena najbolj razširjenih možnosti je pogodba za začasno ali občasno delo upokojenca. Skleneta jo neposredno upokojenec in delodajalec, brez posredovanja zaposlitvenega servisa. V pogodbi morajo biti navedeni vrsta in obdobje dela, število ur, urna postavka ter predvideni skupni dohodek.
Upokojenec lahko praviloma opravi največ 85 ur v koledarskem mesecu. Izjemoma lahko največ trikrat v koledarskem letu opravi do 125 ur mesečno, vendar skupno število ur ne sme preseči 1.020 ur letno. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji mesec.
Oseba lahko dela pri več delodajalcih, vendar se ure in zaslužki seštevajo. Omejitev torej ne velja za vsakega delodajalca posebej, temveč za celotno začasno in občasno delo posameznega upokojenca.
Od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 najnižja bruto urna postavka znaša 8,52 evra. Najvišji skupni bruto dohodek iz te oblike dela v koledarskem letu 2026 pa znaša 17.782,56 evra. Začasno in občasno delo ne zahteva ponovne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje, zato se pokojnina praviloma izplačuje v celoti.
Preseganje omejitev ni nedolžno. Poleg delodajalca je lahko kaznovan tudi upokojenec, ki opravi preveč ur ali preseže dovoljeni letni dohodek. Predvidena globa zanj znaša od 250 do 500 evrov.
Koliko denarja upokojenec dejansko prejme?
Zneska 8,52 evra na uro in 17.782,56 evra na leto sta bruto zneska. To pomeni, da nakazilo na račun ni enako znesku, zapisanemu na pogodbi.
Pri začasnem ali občasnem delu se v breme upokojenca obračunata prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka in enoodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Delodajalec ima dodatne obveznosti, med drugim posebno 25-odstotno dajatev ter prispevke za posebne primere zavarovanja in poškodbe pri delu. Dohodek se všteva tudi v letno davčno osnovo, zato lahko vpliva na končni poračun dohodnine.
Upokojenec naj zato pred podpisom pogodbe vpraša, kolikšno bo predvideno neto izplačilo, in ne gleda samo dogovorjene bruto urne postavke.
Podjemna ali avtorska pogodba po upokojitvi
Pokojnina in delo po upokojitvi se lahko združujeta tudi na podlagi podjemne, avtorske, mandatne ali druge civilnopravne pogodbe. Pri teh pogodbah glede na pravila pokojninskega zavarovanja ni določene omejitve števila opravljenih ur ali višine zaslužka. Upokojencu se samo zaradi takega dohodka praviloma ni treba ponovno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
To pa ne pomeni, da je vsako redno delo mogoče preprosto preimenovati v podjemno pogodbo. Takšna pogodba je namenjena samostojno opravljenemu naročilu ali storitvi. Če oseba vsak dan dela po navodilih delodajalca, v njegovih prostorih, v določenem delovnem času in pod njegovim nadzorom, so lahko izpolnjeni elementi delovnega razmerja.
Pri podjemni ali avtorski pogodbi prav tako nastanejo davčne in prispevne obveznosti. Dohodek lahko poveča letno dohodninsko obveznost, čeprav na samo izplačevanje pokojnine praviloma ne vpliva.
Kaj se zgodi ob ponovni redni zaposlitvi?
Če se upokojenec ponovno zaposli za polni delovni čas, ne more hkrati prejemati celotne pokojnine. Ponovno se vključi v obvezno zavarovanje, izplačevanje celotne pokojnine pa se ustavi.
Uživalec starostne pokojnine, ki se znova zavaruje za polni delovni čas, lahko na podlagi vložene zahteve prejema 40 odstotkov že priznane starostne pokojnine. Ta delež se lahko izplačuje največ tri leta, nato pa se ob nadaljnjem zavarovanju praviloma izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine. Pravica ni priznana samodejno za nazaj, zato je pomembno pravočasno vložiti zahtevo pri ZPIZ.
Po prenehanju ponovne zaposlitve se lahko pokojnina ponovno odmeri oziroma odstotno poveča ob upoštevanju dodatno dopolnjene pokojninske dobe.
Krajši delovni čas pomeni sorazmerni del pokojnine
Pokojnina in delo po upokojitvi sta mogoča tudi s ponovno zaposlitvijo za krajši delovni čas. Najmanjši obseg takšne vključitve je praviloma dve uri dnevno oziroma 10 ur tedensko.
Delež pokojnine je odvisen od obsega dela:
- od 10 do 14 ur tedensko: 75 odstotkov pokojnine,
- od 15 do 19 ur tedensko: 62,5 odstotka,
- od 20 do 24 ur tedensko: 50 odstotkov,
- od 25 do 29 ur tedensko: 37,5 odstotka,
- od 30 do 34 ur tedensko: 25 odstotkov,
- od 35 do 39 ur tedensko: 12,5 odstotka.
O spremembi obsega zavarovanja mora posameznik obvestiti ZPIZ in vložiti ustrezno vlogo. Če začne delati več ali manj ur, se spremeni tudi delež pokojnine, ki se mu lahko izplačuje.
Ali lahko upokojenec odpre s. p.?
Odprtje samostojne dejavnosti lahko povzroči ponovno vključitev v obvezno zavarovanje. Posledično se celotna pokojnina praviloma ne more več izplačevati. Mogoča je vključitev za krajši zavarovalni čas in prejemanje sorazmernega dela pokojnine, vendar mora biti vse urejeno pred začetkom opravljanja dejavnosti.
Podobna previdnost je potrebna pri položaju družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba. Samo lastništvo deleža ali funkcija prokurista ne povzročita vedno obveznega zavarovanja, kombinacija lastništva in poslovodenja pa lahko bistveno spremeni status.
Druge dovoljene oblike dela
Upokojenci lahko pod določenimi pogoji opravljajo tudi osebno dopolnilno delo. Sem sodijo nekatera manjša dela in izdelovanje oziroma prodaja določenih izdelkov, vendar mora biti dejavnost ustrezno prijavljena, pred začetkom dela pa mora biti pridobljena vrednotnica.
Možno je tudi kratkotrajno delo, ki pomeni brezplačno pomoč določenih družinskih članov v mikrodružbi, zavodu ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Takšno delo je omejeno na največ 40 ur mesečno.
Posebna pravila veljajo še za dopolnilno dejavnost na kmetiji ter funkcije družbenika, prokurista ali poslovodne osebe.
Posebna previdnost pri invalidski pokojnini
Pravila za uživalce invalidske pokojnine so strožja. Če oseba ponovno pridobi status zavarovanca, lahko izgubi pravico do invalidske pokojnine. Tudi občasno pogodbeno delo je dovoljeno samo, če ni v nasprotju z ugotovljeno invalidnostjo in preostalo delovno zmožnostjo.
Pri splošni invalidnosti, pri kateri oseba ni sposobna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, praviloma ne sme opravljati niti začasnega, občasnega ali drugega pogodbenega dela.
Ali delo vpliva na letni dodatek in druge pravice?
Pri presoji, kako se povezujeta pokojnina in delo po upokojitvi, je pomembno tudi vprašanje letnega dodatka. Dodaten zaslužek iz začasnega ali občasnega dela, podjemne oziroma avtorske pogodbe praviloma neposredno ne določa višine letnega dodatka. ZPIZ ga večinoma odmeri glede na višino pokojnine oziroma skupni znesek pokojnin, ki jih posameznik prejema.
Drugače je lahko, če se upokojenec ponovno vključi v obvezno zavarovanje in se mu začne izplačevati le sorazmerni del pokojnine. Takšna sprememba statusa lahko vpliva na izplačilo posameznih pravic, zato je priporočljivo, da se posledice preverijo še pred začetkom dela.
Dodaten dohodek pa lahko vpliva na pravice, ki so odvisne od materialnega položaja posameznika ali gospodinjstva. Mednje lahko sodijo varstveni dodatek, denarna socialna pomoč, subvencije in druge pravice iz javnih sredstev. Če upokojenec prejema katero od teh pravic, mora pristojnemu centru za socialno delo pravočasno sporočiti spremembo dohodkov.
Najpogostejše napake upokojencev
Ena najpogostejših napak je prepričanje, da lahko upokojenec z vsakim delodajalcem posebej opravi 85 ur mesečno. Omejitev velja za upokojenca, zato se ure pri vseh delodajalcih seštevajo. Enako velja za najvišji dovoljeni letni dohodek iz začasnega ali občasnega dela.
Težava lahko nastane tudi, kadar upokojenec ne vodi lastne evidence opravljenih ur in se zanaša samo na podatke delodajalca. Če dela pri več podjetjih, naj sproti zapisuje število ur in bruto izplačila. Tako lahko pravočasno prepreči prekoračitev zakonskih omejitev.
Tvegana je tudi uporaba podjemne pogodbe za delo, ki ima vse značilnosti rednega delovnega razmerja. Če upokojenec vsak dan dela po vnaprej določenem urniku, uporablja sredstva delodajalca in je pod njegovim stalnim nadzorom, lahko inšpektorat ugotovi, da bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Pokojnina in delo po upokojitvi zato zahtevata nekaj načrtovanja. Pred začetkom je smiselno pisno določiti vrsto dela, obseg ur, bruto plačilo, način vodenja evidence ter odgovornost za obračun davkov in prispevkov. Tako se upokojenec izogne neprijetnim presenečenjem, delodajalec pa zmanjša tveganje za kršitve in globe.
Katera možnost se upokojencu najbolj splača?
Začasno in občasno delo je pogosto najprimernejše, kadar upokojenec pri delodajalcu opravlja klasično delo po urniku in njegovih navodilih. Podjemna ali avtorska pogodba je primernejša za samostojno izvedbo posamezne storitve ali avtorskega dela. Ponovna zaposlitev pa pride v poštev pri trajnejšem in rednem delu z elementi delovnega razmerja.
Pokojnina in delo po upokojitvi lahko skupaj zagotovita precej višji mesečni prihodek, toda napačna pogodba lahko povzroči davčne težave, globe ali ustavitev izplačevanja pokojnine. Pred začetkom dela je zato smiselno pridobiti pojasnilo ZPIZ in izračun pričakovanega neto izplačila.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, ZPIZ
