Dodatek za pomoč in postrežbo: kdo je sploh še upravičen?
Dodatek za pomoč in postrežbo je bil dolga leta pomembna pravica za ljudi, ki so zaradi bolezni, starosti, invalidnosti ali slepote potrebovali pomoč druge osebe. A po uvedbi dolgotrajne oskrbe se je sistem močno spremenil. Leta 2026 zato ni več dovolj vedeti, koliko znaša dodatek, ampak predvsem, kdo ga sploh še lahko uveljavlja in kdo mora pomoč iskati prek novega sistema dolgotrajne oskrbe.
Dodatek za pomoč in postrežbo po novem: ključna sprememba po 1. decembru 2025
Najpomembnejša informacija za leto 2026 je, da zavarovanci in upokojenci od 1. decembra 2025 pri ZPIZ praviloma ne morejo več na novo uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Razlog je uvedba oziroma začetek uporabe vseh oblik pravic iz sistema dolgotrajne oskrbe. ZPIZ je ob tem pojasnil, da Zakon o dolgotrajni oskrbi določa prenehanje uporabe nekaterih določb drugih zakonov, ki so prej urejale primerljive pravice. Med njimi je tudi del pravil, ki so se nanašala na dodatek za pomoč in postrežbo po pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
To pomeni, da dodatek za pomoč in postrežbo leta 2026 ni več splošna pot za vse starejše, bolne ali invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč druge osebe. Za večino ljudi je treba zdaj preveriti predvsem pravice iz dolgotrajne oskrbe, ne pa več avtomatično vlagati zahteve za dodatek za pomoč in postrežbo pri ZPIZ.
Kdo lahko dodatek za pomoč in postrežbo leta 2026 še vedno pridobi?
Dodatek za pomoč in postrežbo ni popolnoma izginil. Še vedno obstaja, vendar je po novem precej bolj omejen. Od 1. decembra 2025 dalje lahko pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobijo predvsem določene skupine slepih in slabovidnih oseb. Med upravičenci so slepi upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, slepi ali slabovidni, ki so zaposleni oziroma opravljajo dejavnost, ter slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma upokojencu.
To je zelo pomembna razlika. Če je nekdo leta 2026 starostno oslabel, nepokreten, po možganski kapi, z demenco ali potrebuje pomoč pri vsakodnevni oskrbi, to še ne pomeni, da lahko pri ZPIZ na novo uveljavlja dodatek za pomoč in postrežbo po starem sistemu. V takih primerih je treba praviloma preveriti sistem dolgotrajne oskrbe.
Kaj pa tisti, ki so dodatek že prejemali pred spremembo?
Za ljudi, ki jim je bila pravica do dodatka za pomoč in postrežbo priznana do 30. novembra 2025, je pomembna dobra novica: pravica se jim tudi po 1. decembru 2025 še naprej izplačuje in z njihove strani za nadaljnje izplačevanje ni potrebna posebna aktivnost.
V praksi to pomeni, da obstoječi prejemniki dodatka niso kar samodejno ostali brez denarja. Vendar morajo biti pozorni, če pridobijo katero od pravic iz dolgotrajne oskrbe, saj se te pravice z dodatkom za pomoč in postrežbo izključujejo.
Dodatek za pomoč in postrežbo in dolgotrajna oskrba se izključujeta
Ena najpomembnejših informacij za bralce je, da dodatka za pomoč in postrežbo praviloma ni mogoče prejemati hkrati s pravicami iz dolgotrajne oskrbe. Upravičenec mora ZPIZ obvestiti, če pridobi pravico do dodatka po drugih predpisih ali pravico do dolgotrajne oskrbe, ker se pravice med seboj izključujejo.
Med pravicami, ki se izključujejo z dodatkom za pomoč in postrežbo, so pravica do oskrbovalca družinskega člana, celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu, dolgotrajna oskrba na domu in denarni prejemek.
Kaj je zdaj namesto dodatka za pomoč in postrežbo?
Za večino ljudi je po novem bistven sistem dolgotrajne oskrbe. Dolgotrajna oskrba je namenjena osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ali izgube intelektualnih sposobnosti dalj časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih.
Zelo pomemben je tudi denarni prejemek v okviru dolgotrajne oskrbe. Ta je zamišljen kot naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo. Namenjen je ljudem, ki imajo pomoč dobro organizirano znotraj svoje socialne mreže in želijo to pomoč ohraniti, ob tem pa prejemati denarna sredstva za kritje stroškov oskrbe.
Kam naj se obrne nekdo, ki leta 2026 potrebuje pomoč druge osebe?
Če oseba leta 2026 na novo potrebuje pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju, vstajanju, gibanju, nadzoru, jemanju zdravil ali drugih osnovnih opravilih, naj najprej preveri pravice iz dolgotrajne oskrbe. Vlogo za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe je mogoče vložiti na pristojni center za socialno delo.
Če pa gre za slepo ali slabovidno osebo, je smiselno preveriti tudi možnost dodatka za pomoč in postrežbo pri ZPIZ, saj so prav te skupine po 1. decembru 2025 navedene kot izjema, ki lahko pravico še uveljavlja.
Koliko znaša dodatek za pomoč in postrežbo, kjer še pride v poštev?
Če oseba spada med tiste, ki lahko dodatek za pomoč in postrežbo še vedno pridobijo, so zneski v letu 2026 naslednji: nižji dodatek znaša 189,27 evra, višji dodatek 378,51 evra, dodatek za najtežje upravičence pa 542,78 evra mesečno. Zneski so bili usklajeni za 2,7 odstotka od 1. marca 2026.
Toda pri tem je treba poudariti: ti zneski ne pomenijo, da lahko vsak človek, ki potrebuje pomoč druge osebe, leta 2026 še vedno vloži klasično vlogo za dodatek za pomoč in postrežbo. Po novem je ključno vprašanje, ali oseba spada med izjeme za dodatek pri ZPIZ ali pa mora pravico uveljavljati prek dolgotrajne oskrbe.
Zakaj je sprememba povzročila toliko zmede?
Sprememba je med ljudmi povzročila precej zmede predvsem zato, ker se izraz dodatek za pomoč in postrežbo še vedno pogosto uporablja v pogovorih, med svojci, pri starejših in tudi pri iskanju informacij na spletu. Mnogi so bili leta navajeni, da se ob poslabšanju zdravstvenega stanja najprej preveri pravica pri ZPIZ. Ko je nekdo potreboval pomoč pri oblačenju, umivanju, hranjenju ali gibanju, je bilo logično vprašanje: ali mu pripada dodatek za pomoč in postrežbo? Po uvedbi dolgotrajne oskrbe pa odgovor ni več tako preprost. Pravica kot pojem še obstaja, vendar se je za veliko večino novih primerov pot uveljavljanja pomoči prestavila v sistem dolgotrajne oskrbe.
To pomeni, da lahko dve osebi z zelo podobnimi težavami danes urejata pravice po različnih poteh. Nekdo, ki je dodatek za pomoč in postrežbo prejemal že pred 1. decembrom 2025, ga lahko še naprej prejema. Nekdo drug, ki se mu je zdravstveno stanje poslabšalo šele leta 2026, pa praviloma ne bo več šel po isti poti, ampak bo moral preveriti pravice iz dolgotrajne oskrbe. Prav zato je pomembno, da svojci ne uporabljajo starih informacij, ampak preverijo, kateri sistem velja za njihov konkreten primer.
Primer iz prakse: kaj naj naredijo svojci?
Predstavljajmo si starejšo osebo, ki je do nedavnega živela sama, nato pa se ji je stanje po padcu ali bolezni močno poslabšalo. Ne more več varno vstati iz postelje, težko uporablja stranišče, potrebuje pomoč pri osebni higieni in brez pomoči svojcev ne more več normalno preživeti dneva. Še pred leti bi družina najprej pomislila na dodatek za pomoč in postrežbo pri ZPIZ. Leta 2026 pa je pravilnejši prvi korak preverjanje dolgotrajne oskrbe.
Svojci naj zato zberejo zdravstveno dokumentacijo, odpustna pisma iz bolnišnice, izvide specialistov, morebitna mnenja patronažne službe, podatke o zdravilih in opis vsakodnevnega funkcioniranja osebe. Zelo koristno je, da si pred oddajo vloge zapišejo, pri katerih opravilih oseba dejansko potrebuje pomoč. Ali potrebuje pomoč zjutraj in zvečer? Ali lahko sama vstane? Ali se zna sama umiti? Ali lahko sama pripravi obrok? Ali zna varno jemati zdravila? Ali obstaja nevarnost padcev, pozabljanja, tavanja ali drugih tveganj? Takšen opis lahko pomaga, da je stanje predstavljeno bolj jasno in konkretno.
Zakaj ni dovolj reči, da je oseba stara ali bolna?
Pri uveljavljanju pravic je ena največjih težav to, da svojci pogosto opišejo stanje preveč splošno. Napišejo, da je oseba zelo stara, da je slabotna, da je bolna ali da ne more več sama. Toda za presojo pravic je veliko pomembneje, kaj to pomeni v vsakdanjem življenju. Starost sama po sebi še ne pove, koliko pomoči nekdo potrebuje. Tudi diagnoza sama po sebi ne pokaže vedno dejanske stopnje odvisnosti od druge osebe.
Dve osebi z enako diagnozo sta lahko v popolnoma drugačnem položaju. Ena oseba z demenco je lahko še razmeroma samostojna, druga pa potrebuje stalni nadzor, ker ne prepozna nevarnosti, pozablja zdravila, zapušča dom ali ne zna več poskrbeti za osnovno higieno. Ena oseba po možganski kapi lahko hodi s pomočjo palice, druga pa je nepokretna in popolnoma odvisna od pomoči druge osebe. Zato je pri vlogah in postopkih ključno opisati dejansko stanje, ne samo diagnoze.
Na kaj morajo biti obstoječi prejemniki še posebej pozorni?
Tisti, ki so dodatek za pomoč in postrežbo že prejemali pred spremembo, naj ne sklepajo, da jih novi sistem nikoli ne zadeva. Če bodo uveljavljali pravice iz dolgotrajne oskrbe, se morajo zavedati, da se določene pravice med seboj izključujejo. To pomeni, da lahko izbira ene pravice vpliva na drugo. V praksi je zato smiselno pred odločitvijo preveriti, katera možnost je za konkretno osebo ugodnejša in primernejša.
Pri tem ne gre samo za vprašanje mesečnega zneska. Pomembno je tudi, kakšno pomoč oseba dejansko potrebuje. Nekdo potrebuje predvsem denar, ker mu pomoč zagotavljajo svojci. Nekdo drug potrebuje organizirano oskrbo na domu. Tretji morda potrebuje dnevno oskrbo ali institucionalno varstvo. Zato naj družine ne gledajo samo na staro ime pravice, ampak na to, katera oblika pomoči jim v resnici najbolj pomaga.
Najbolj jasen povzetek za bralce
Dodatek za pomoč in postrežbo leta 2026 še obstaja, vendar je po 1. decembru 2025 njegova uporaba močno omejena. Tisti, ki so dodatek že imeli priznan do 30. novembra 2025, ga praviloma še naprej prejemajo. Na novo pa ga pri ZPIZ praviloma ne morejo več uveljavljati vsi upokojenci in zavarovanci, ampak predvsem določene skupine slepih in slabovidnih oseb. Za večino ljudi, ki potrebujejo pomoč druge osebe zaradi starosti, bolezni, invalidnosti, demence, nepokretnosti ali drugih dolgotrajnih težav, je zdaj prava pot preverjanje pravic iz sistema dolgotrajne oskrbe.
Zato je najpomembnejše opozorilo naslednje: če leta 2026 prvič urejate pomoč za starejšega, bolnega ali invalidnega svojca, ne izhajajte več iz starega pravila, da je prva rešitev dodatek za pomoč in postrežbo. Najprej preverite dolgotrajno oskrbo, denarni prejemek, oskrbo na domu ali druge oblike pomoči po novem sistemu.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, CSD, ZPIZ
