Dolgotrajna oskrba pred veliko preizkušnjo: popravljanje sistema ali rezanje pravic?
Dolgotrajna oskrba se znova seli v središče političnega spopada. Odhajajoči minister Simon Maljevac trdi, da je sistem finančno stabilen, hkrati pa opozarja, da bi spremembe desnih strank lahko pomenile manj pravic in višje stroške za starejše ter njihove svojce.
Minister brani sistem, ki naj bi ga gradili desetletja
Odhajajoči minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poslance pozval, naj na petkovi izredni seji državnega zbora podprejo predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi. Po njegovih besedah gre za sistem, ki ga je levosredinska vlada vzpostavila po desetletjih obljub, zdaj pa naj bi ga bilo treba predvsem dograjevati, ne rušiti. Maljevac poudarja, da sistem temelji na univerzalnih pravicah ter jasnem, javnem in stabilnem viru financiranja. Trenutno naj bi bilo vanj vključenih več kot 35.000 ljudi, zato minister opozarja, da tako velikega sistema ni mogoče vzpostaviti čez noč. »Gre za res velik sistem, vzpostavljanje katerega bo gotovo trajalo še kar nekaj let,« je dejal.
Kaj bi se spremenilo za stanovalce domov?
Predlog zakona prinaša več sprememb, ki naj bi olajšale prehod v dolgotrajno oskrbo. Ena ključnih novosti je, da bi ljudje ob vstopu v dom za starejše takoj vstopili tudi v sistem dolgotrajne oskrbe. Tisti, ki so bili v domove sprejeti po 1. decembru lani in so med čakanjem na odločbo plačevali višje položnice, bi bili po Maljevčevih napovedih finančno kompenzirani za nazaj. Prav tako bi avtomatično vstopili v sistem dolgotrajne oskrbe. V domovih naj bi tako vsi za isto oskrbo plačevali enak znesek. Med ukrepi so še prednostna obravnava najbolj ranljivih, manj birokratskih postopkov, možnost ocenjevanja v instituciji ali bolnišnici ter sofinanciranje dodatnih kadrov.
Politični spopad: popravljanje sistema ali politično maščevanje?
Maljevac pa ob tem opozarja na predloge desnih strank oziroma tako imenovanega tretjega političnega bloka. Po njegovih besedah njihov interventni zakon posega tudi v dolgotrajno oskrbo in deloma ruši sistem, ki so ga postavili v Levici. »Mislim, da desnica to počne zgolj kot politično maščevanje levici,« je ocenil minister. Po njegovem bi bile žrtve takšnih potez predvsem starejši, uporabniki dolgotrajne oskrbe in njihovi svojci.
Največji strah: višje položnice za družine
Maljevac opozarja, da bi ukinitev javnega financiranja lahko pomenila drastične podražitve v domovih za starejše. Če bi vsi prenehali plačevati minimalni prispevek, bi po njegovih besedah strošek oskrbe padel neposredno na tiste, ki pomoč potrebujejo, ali na njihove družine. Zato vztraja, da je blagajna za dolgotrajno oskrbo »povsem stabilna«. Toda vprašanje, ki zdaj visi v zraku, je precej večje od ene same seje državnega zbora: bo Slovenija sistem dolgotrajne oskrbe popravljala ali ga bo nova politična večina začela pisati na novo?
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
