Kaj je Euribor in vpliv na kreditojemalce?
Po več letih je referenčna obrestna mera Euribor prešla v območje pozitivnih vrednosti. Prav zaradi tega je veliko oči javnosti prisesanih na besedo Euribor. Kaj je Euribor? To izveste v prispevku, kjer izveste tudi vse ostale informacije, ki bi jih potrebovali o tej obrestni meri. Kaj točno je, kje preverjati vrednosti in kje vse se uporablja omenjena vrednost? Kako euribor vpliva na kredit in kaj lahko kreditojemalec stori v primeru povišanja mesečnega obroka glede na Euribor? Vse o Euriboru in aferi s slovenskimi bankami. Več o kreditu pa smo že pisali tukaj.
Euribor je šel po letu 2015 prvič na pozitivno vrednost
Sredi julija 2022 je Evropska centralna banka zvišala ključne obrestne mere. Nekatere kar za 0,5 odstotne točke, kar je sprožilo tudi nekaj drugih poskokov. Med njimi je bil izrazit poskok referenčne obrestne mere Euribor. Po letu 2015 je Euribor prešel iz negativne v pozitivno vrednost.
Januar 2022: – 0,53
Februar 2022: – 0,48
Marec 2022: – 0,39
April 2022: – 0,27
Maj 2022: – 0,07
Junij 2022: + 0,29
Julij 2022: +0,71
Takoj so se pojavila ugibanja, kje se bo vrednost ustavila. Tako je pričakovati, da naj bi se Euribor ustavil nekje okoli 1,6 pozitivne vrednosti, a je kljub temu možno višanje preko te meje. Prav tako je možen ponovni padec.
Kaj je Euribor?
Euribor je referenčna medbančna obrestna mera, po kateri si banke ponujajo depozite oziroma izposojajo denar za določeno ročnost. Slednje je po navadi do enega leta. Tako gre za medbančno obrestno mero za reprezentativne banke iz evroobmočja pri posojanju denarja, če nekoliko poenostavimo.
V svoji osnovi gre pri imenu za okrajšavo. Euribor je krajše za Euro Interbank Offered Rate.
Euribor je bil prvič objavljen 20. decembra 1998, valuta Evro pa je bila uvedena dva dni kasneje na prvi dan leta 1999. Večina državnih referenčnih je uporabljala Pibor in Fibor.
Vrednost Euribora na različnih ravneh, med drugim Euribor 6m
Izbrane banke v območju Evropske unije so za določeno obdobje pripravljene dati depozit drugi banki na podlagi medbančne referenčne obrestne mere. Objaviti ga morajo na European Money Marker Insitute po 11. ure (CET – centralno evropski čas) in na spletni strani Reuters.
1 mesečni Euribor (Euribor 1m) – -0,071 %
3 mesečni Euribor (Euribor 3m)– 0,232 °%
6 mesečni Euribor (Euribor 6m) – 0,653 %
12 mesečni Euribor (Euribor 12m) – 0,921 %
Zanimivost Euribor: Najvišja šestmesečna vrednost Euribora 6m je znašala 5,4 odstotka. To se je zgodilo konec leta 2008, verjetno pa lahko sami dopolnite kakšno obdobje je sledilo v gospodarstvu in družbi.
Euribor in kredit s sestavljeno obrestno mero
Mnogi posojilojemalci oziroma kreditojemalci svoje kredite odplačujejo s sestavljeno obrestno mero Euribor 6m in fiksnim pribitkom? Pomembno je poudariti, da bodo skok Euribora nad ničlo oziroma v pozitivno vrednost občutili le tisti kreditojemalci, ki jim bo banka novo obrestno mero (tudi višino mesečnega obroka) obračunala z julijem. Spomnimo, da se pri takih kreditih mesečni obroki obračunajo vsakih šest mesecev – odvisno od začetka plačevanja kredita.
Če niste prepričani, da je pri vašemu kreditu uporabljen Euribor, lahko to preverite. Spremenljiva obrestna mera je najpogosteje zapisana v spodnji obliki:
6-mesečni euribor + 2,2 odstotne točke ali
Euribor 6m + 2,2 odstotne točke
V spremenljivi obrestni meri sta tako združena Euribor in fiksni pribitek. Medtem, ko se Euribor v času odplačevanja kredita spreminja, je fiksni prebitek venomer enak.
Vas zanima kako izračunati trenutno kreditno obrestno mero?
Euribor 6m bo banka uporabila za prilagajanje vaše obrestne mere na vsakih šest mesecev. Pri Euribor 3m bo ta prilagoditev potekala vsake tri mesece. Ker pa so vrednosti objavljene dnevno, bo veljala le tista vrednost, ko bo banka prilagajala vašo obrestno mero – le tisti dan!
Vrednost Euribor 6m na dan 2.8.2022 – 0,654 %
Fiksni pribitek – 2,2 odstotne točke
Skupna obrestna mera na ta dan – 0,654 % + 2,2 odstotne točke = 3,854 %
Zvišanje Euribora in kredita sta povezana dejavnika
Povišanje Euribora je v nekaterih primerih pomenilo tudi povišanje mesečnega obroka kredita. Za primer bomo vzeli kredit za 20 let, ki ste pred kratkim najeli v vrednosti 100 tisoč evrov. V primeru povišanja Euribora za 1 % se mesečni obrok poveča za približno 25 evrov. Pri povišanja Euribora za 2 % se mesečni obrok poveča za približno 50 evrov. V primeru povišanja Euribora za 5 % se mesečni obrok poviša za približno 200 evrov.
Pomembno je tudi to, da v primeriu Euribor 6m vaš obrok ostane isti še šest mesecev oziroma do naslednje prilagoditve. Kot kreditojemalec se morate zavedati, da sami in v celoti prevzemate tveganje morebitnih sprememb – lahko pride tudi do izrazitega povišanja mesečnega obroka.
Zveza potrošnikov Slovenije s tožbo nad dvig Euribora
ZPS oziroma Zveza potrošnikov Slovenije je že v mesecu maju napovedala skupinsko tožbo proti slovenskim bankam, kar je bil dogodek, ki smo ga videli v večini medijev. Ker banke pri sklepanju posojil s spremenljivo obrestno mero ne upoštevajo negativne vrednosti Euribor, je bila napovedana tožba.
Komitenti, ki so najeli posojila s spremenljivo obrestno mero, ta je sestavljena iz vrednosti 3-, 6- ali 12-mesečnega euriborja in obrestnega pribitka, so pričakovali, da se bo to odrazilo tudi na višini njihovih mesečnih obrokov, a so se ušteli. Večina bank in hranilnic je namreč s posebnim določilom, tako imenovano ničelno klavzulo, poskrbela, da se namesto dejanske negativne vrednosti euriborja upošteva vrednost nič.
Velik problem je takrat komentirala tudi ZPS, ki je povedala: »Če pa euribor zraste nad nič odstotkov, pa posledično skupna obrestna mera raste, skupni stroški posojila so višji in ne nazadnje višja je tudi mesečna anuiteta za potrošnika.«
Primer: Kreditojemalec, ki je pred osmimi leti najel kredit v višini 80 tisoč evrov z dobo odplačevanja 15 let in fiksno obrestno mero (iz Euribor 6m in 3 odstotne točke) je do danes plačal že skoraj 10 tisoč evrov obresti. V koliko bi določena banka upoštevala negativni Euribor, bi bil ta znesek najmanj 1000 evrov nižji.
Banke so na to odgovorile preko Združenja bank Slovenije: »Stališče združenja in seveda sektorja je, da so t. i. ‘floor’ klavzule dopustne in da niso nepoštene, če so seveda klavzule ustrezno predstavljene ob predpisovanju pogodbe, na razumljiv način.«
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com, euribor.com
