Hrvati uvajajo vojaški naborni sistem, vsak bo dobil po 1100 evrov, kaj čaka Slovenija?
Strokovnjaki s področja obramboslovja so glede uvedbe naborništva zadržani. Opozarjajo na demografske izzive, saj so današnje naborne generacije številčno manjše, ter na potrebo po obsežnih vlaganjih v infrastrukturo in usposabljanje kadrov.
ZAGREB – „Služenje vojaškega roka v osmih tednih smo ocenili kot zadostno, ne pa, da to traja tri, štiri ali ne vem koliko mesecev, s čimer bi jih znova odvrnili, kar pa nam res ni v interesu,” je za hrvaške medije povedal načelnik generalštaba hrvaške vojske Tihomir Kundid. HTV poroča, da bodo prvi naborniki prišli oktobra letos, za usposabljanje bodo tudi plačani – prejeli bodo 1100 evrov, to obdobje se jim bo štelo v delovno dobo. Če se bo kdo odločil za ugovor mesti, bo take primere prevzelo notranje ministrstvo. Del takih bo lahko služilo tudi v civilni zaščiti, del pa v različnih ustanovah, tudi bolnišnicah. Hrvati pričakujejo 5000 ali več obveznih nabornikov na leto, celotna naložba v varnost bo Hrvate na leto stala 20 milijonov evrov.
Hrvati niso osamljen primer
V zadnjem času številne evropske države razmišljajo o ponovni uvedbi obveznega vojaškega služenja. Glavni razlog za to je povečana varnostna negotovost, predvsem zaradi ruske invazije na Ukrajino. Ta konflikt je sprožil občutek ranljivosti, zlasti v državah, ki mejijo na Rusijo, kar jih je spodbudilo k okrepitvi svojih obrambnih zmogljivosti.
V zadnjem letu so nekatere evropske države zaradi povečanih varnostnih skrbi ponovno uvedle ali razširile obvezno služenje vojaškega roka. Spodaj je pregled teh držav, trajanja služenja in skupin, ki jih to zadeva:
Latvija
- Uvedba: Aprila 2023 je Latvija ponovno uvedla obvezno služenje vojaškega roka kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino.
- Trajanje: 10 mesecev.
- Kdo služi: Moški, stari od 18 do 27 let, z možnostjo prostovoljnega služenja za ženske.
Hrvaška
- Uvedba: Avgusta 2024 je Hrvaška napovedala ponovno uvedbo dvomesečnega obveznega vojaškega roka, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2025.
- Trajanje: 2 meseca.
- Kdo služi: Moški, stari 18 let.
Srbija
- Uvedba: Septembra 2024 je Srbija napovedala načrte za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, ki je bil ukinjen leta 2011.
- Trajanje: 60 dni usposabljanja in 15 dni vaj.
- Kdo služi: Moški, z možnostjo prostovoljnega služenja za ženske.
Danska
- Uvedba: Marca 2024 je Danska napovedala razširitev obveznega vojaškega roka na ženske, kar bo začelo veljati leta 2027.
- Trajanje: Povečano s 4 na 11 mesecev
- Kdo služi: Vsi državljani, stari 18 let in več, ne glede na spol.
Združeno kraljestvo
- Predlog: Maja 2024 je premier Rishi Sunak predlagal ponovno uvedbo obveznega nacionalnega služenja za 18-letnike, ki bi vključevalo enoletno služenje v vojski ali 25 dni letno v skupnostnih storitvah.
- Opomba: Ta predlog je bil deležen kritik in ni bil uradno uveden.
Poleg teh držav tudi druge evropske države razpravljajo o ponovni uvedbi ali razširitvi obveznega vojaškega roka zaradi trenutnih varnostnih razmer v regiji.
To so razlogi
Poleg neposrednih varnostnih groženj se evropske države soočajo tudi z izzivi pri zaposlovanju zadostnega števila vojakov v prostovoljnih vojskah. Ekonomski dejavniki, spremenjena pričakovanja glede ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter negativna percepcija vojaške službe so prispevali k zmanjšanju števila novih rekrutov . Ponovna uvedba naborništva se zato obravnava kot način za zapolnitev teh vrzeli in zagotavljanje zadostne pripravljenosti oboroženih sil.
Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko naborništvo prispevalo k večji družbeni koheziji in občutku državljanske dolžnosti med mladimi. Vendar opozarjajo tudi na izzive, kot so potreba po prilagajanju sodobnim vojaškim zahtevam in zagotavljanje, da je usposabljanje dovolj temeljito za učinkovito delovanje v sodobnih konfliktih .
Poleg tega se v nekaterih državah razpravlja o uvedbi nacionalne službe, ki ne vključuje le vojaškega usposabljanja, temveč tudi civilne naloge. Takšni programi bi lahko mladim omogočili prispevek k družbi na različne načine, hkrati pa bi krepili nacionalno identiteto in solidarnost .
Kljub tem razpravam ostajajo pomisleki glede učinkovitosti in pravičnosti naborništva. Vprašanja, kot so morebitna kršitev individualnih pravic, ekonomski stroški in vpliv na kakovost vojaških sil, so predmet intenzivnih debat med oblikovalci politik in strokovnjaki.
V zaključku, ponovna uvedba obveznega vojaškega služenja v Evropi je predvsem odziv na spremenjene varnostne razmere in težave pri zaposlovanju vojaškega osebja. Medtem ko nekateri vidijo v tem priložnost za krepitev nacionalne varnosti in družbene kohezije, drugi opozarjajo na izzive in potencialne negativne posledice takšnih politik.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji se v zadnjem času ponovno odpira razprava o morebitni uvedbi obveznega vojaškega služenja. Trenutno na Ministrstvu za obrambo poudarjajo, da o tem ne razmišljajo in se osredotočajo na krepitev profesionalne vojske ter povečanje števila prostovoljnih pripadnikov. Obstoječa zakonodaja sicer omogoča ponovno uvedbo naborništva v primeru povečane nevarnosti za državo, vendar za zdaj ni konkretnih načrtov v tej smeri.
Argumenti za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka vključujejo povečanje obrambne pripravljenosti države, krepitev domoljubja in zagotavljanje zadostnega števila usposobljenih vojaških rezervistov. Nekateri menijo, da bi to prispevalo k večji varnosti in suverenosti Slovenije ter okrepilo občutek odgovornosti med mladimi.
Po drugi strani nasprotniki opozarjajo na visoke stroške uvedbe naborništva, potrebo po obsežni infrastrukturi in kadru za usposabljanje ter vprašanje prisilnega vpoklica mladih. Poudarjajo tudi, da sodobne oblike vojskovanja zahtevajo visoko specializirane kadre, kar je lažje doseči s profesionalno vojsko.
Strokovnjaki s področja obramboslovja so glede uvedbe naborništva zadržani. Opozarjajo na demografske izzive, saj so današnje naborne generacije številčno manjše, ter na potrebo po obsežnih vlaganjih v infrastrukturo in usposabljanje kadrov. Poudarjajo tudi, da bi bila naborniška vojska le del rešitve za kadrovske težave Slovenske vojske.
V zaključku, čeprav se v Sloveniji občasno pojavljajo razprave o ponovni uvedbi obveznega vojaškega služenja, trenutno ni konkretnih načrtov za takšen korak. Razprava ostaja odprta, pri čemer je pomembno upoštevati tako varnostne potrebe države kot tudi družbene in ekonomske dejavnike.
Kako je sestavljena Slovenska vojska?
Slovenska vojska je ključni steber obrambe Republike Slovenije, opremljena z raznoliko oborožitvijo in opremo, ki omogoča izvajanje širokega spektra nalog. Njeno jedro predstavljajo pripadniki, ki so opremljeni z različnimi vrstami lahkega pehotnega orožja, kot so pištole Beretta M92 FS, avtomatske puške FN F2000 S ter podcevni bombometi LG1. Poleg tega vojska razpolaga z različnimi bojni vozili, med katerimi izstopajo srednje kolesno oklepno vozilo 8×8 Svarun, ki je na voljo v več izvedenkah, vključno z oklepnim transporterjem, poveljniškim vozilom in pehotnim bojnim vozilom. Na področju artilerije in zračne obrambe Slovenska vojska uporablja različne sisteme, kot so havbice in protiletalski sistemi, ki zagotavljajo ognjeno podporo in zaščito pred zračnimi grožnjami. Letalske zmogljivosti vključujejo transportna letala, kot je Let L-410 Turbolet, ter različne helikopterje, med njimi Bell 412 in Eurocopter AS 532, ki služijo za transport, iskanje in reševanje ter druge naloge. Pomemben del opreme predstavljajo tudi različna inženirska vozila in oprema, ki omogočajo gradnjo in vzdrževanje infrastrukture ter podporo enotam na terenu. Poleg tega Slovenska vojska sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah, kar zahteva ustrezno opremo in usposobljenost za delovanje v različnih okoljih. Celotna oborožitev in oprema sta prilagojeni potrebam sodobnega bojevanja in zagotavljata učinkovito izvajanje nalog tako doma kot v tujini.
To so številke
Po zadnjih podatkih iz decembra 2024 Slovenska vojska šteje 7.332 pripadnic in pripadnikov, kar vključuje stalno sestavo, prostovoljno pogodbeno rezervo, vojaške uslužbence in civilne osebe, zaposlene v vojski. Od tega je bilo v stalni sestavi zaposlenih 6.201 profesionalnih vojakov, medtem ko je število pogodbenih rezervistov naraslo na 1.086. Poleg tega je v letu 2024 prostovoljno služenje vojaškega roka uspešno zaključilo 273 posameznikov, od katerih se jih je 150 odločilo za nadaljnjo kariero v Slovenski vojski.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: HV
