Hudo neurje sinoči udarilo po Hvaru: morje preplavilo rivo, nato so čolni obstali na morskem dnu, pihalo do 115 km/h
Močno neurje, ki je v sredo, 15. julija, zvečer zajelo severni in del srednjega Jadrana, je na otoku Hvar povzročilo meteocunami oziroma meteorološki cunami.
HVAR – Prebivalce in turiste v Starem Gradu na Hvaru je v sredo pozno zvečer presenetilo nenadno dvigovanje in umikanje morja. Voda je preplavila rivo, razmetala gostinske terase ter podrla motorna kolesa in kolesa, nato pa se je morje umaknilo tako daleč, da so čolni z dnom zadeli ob morsko dno.
Močno neurje, ki je v sredo, 15. julija, zvečer zajelo severni in del srednjega Jadrana, je na otoku Hvar povzročilo meteocunami oziroma meteorološki cunami.
Najizrazitejši je bil pojav okoli 23. ure v Starem Gradu. Gladina morja se je najprej dvignila za več kot 30 centimetrov in preplavila nižje dele rive, nato pa se je spustila približno 60 centimetrov pod običajno raven. Nekateri manjši čolni so zato ostali na suhem oziroma so se z dnom dotaknili morskega dna.
Po poročanju portala Dalmacija Danas je voda ponekod ljudem segala do kolen. Presenečeni turisti, med katerimi številni takšnega pojava še niso videli, so se pred nenadnim navalom morja umikali proti višjim delom obale.
»Morje je nekaterim segalo do kolen,« je za omenjeni portal povedal prebivalec Starega Grada. Po njegovih besedah je nato sledila izrazita oseka, med katero so se čolni dotikali morskega dna.
Trije valovi, razmetane terase in podrti motorji
Slobodna Dalmacija poroča, da je prvi val razmetal mize in stole na gostinskih terasah ter podrl motorna kolesa in kolesa. Riva je bila ob dogodku polna ljudi, saj so številni spremljali nogometno tekmo med Anglijo in Argentino.
Priče so opisale, da je bilo nebo nad mestom sprva jasno, nato pa je morje nenadoma preplavilo obalo. Po prvem valu naj bi rivo zadela še dva, nenavadno nihanje morja pa se je nadaljevalo približno 20 minut.
Nenadnih sprememb gladine niso zaznali le na Hvaru. Pojav, ki ga na Hrvaškem imenujejo tudi šćiga ali seš, so opazili od Istre do srednjedalmatinskih otokov. Morje je prestopilo obalo v Pulju, nenaden dvig gladine pa so zaznali tudi na nižjih delih zadrske obale.
Sunki vetra dosegli 115 kilometrov na uro
Nevihtni sistem se je v sredo popoldne razvil nad severno Italijo, kjer je ponekod padala tudi zelo debela toča, nato pa se je pomaknil nad severni in srednji Jadran. Največji del svoje moči je izgubil nad odprtim morjem, kljub temu pa je povzročil več nevarnih dogodkov.
Na skrajnem jugu Istre so izmerili sunek vetra s hitrostjo 30 metrov na sekundo oziroma 108 kilometrov na uro, na Lošinju pa 32 metrov na sekundo, kar je približno 115 kilometrov na uro.
Močan veter je težave povzročal tudi na zadarskem območju. Tamkajšnji gasilci so zaradi padanja dreves in drugih posledic neurja opravili deset intervencij, na rivi pa se je prevrnila jadrnica.
Kaj je meteocunami?
Meteocunami ni posledica potresa, vulkanskega izbruha ali podmorskega plazu. Povzročijo ga atmosferski pojavi, kot so nenadne spremembe zračnega tlaka, atmosferski gravitacijski valovi, prehodi vremenskih front in močne nevihte.
Valovanje se lahko dodatno okrepi, ko se hitrost atmosferske motnje ujame s hitrostjo dolgih valov v morju, nato pa še ob vstopu v pristanišče ali zaliv. Posebej izpostavljeni so dolgi, ozki in plitvi zalivi, v katerih se nihanje gladine okrepi.
Takšno obliko ima tudi starograjski zaliv na Hvaru. Stari Grad je meteocunami močneje prizadel že junija 2003, ko je morje poplavilo obalo in povzročilo precejšnjo materialno škodo. Raziskovalci Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu vzhodno jadransko obalo uvrščajo med območja, ki so takšnim pojavom posebej izpostavljena.
Sredin pojav je bil bistveno šibkejši od najbolj uničujočih meteocunamijev, zabeleženih na Jadranu, vendar so posnetki iz Starega Grada znova pokazali, kako hitro lahko atmosferska motnja povzroči nenadno in nevarno nihanje morske gladine.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem FB Otok Hvar
