Logarjeva velika obljuba danes pred vlado: bo SKOK vendarle zaživel?
Ena najodmevnejših predvolilnih obljub Anžeta Logarja prihaja pred prvo veliko politično preizkušnjo. Vlada danes odloča o zakonu, ki bi temeljito preuredil pregon korupcije in organiziranega kriminala, vendar predlog že spremljajo resni pomisleki.
Od predvolilnih besed do vladne mize
Ustanovitev Skoka je bila ena ključnih predvolilnih zavez Demokratov Anžeta Logarja, po volitvah pa je postala tudi del koalicijske pogodbe. Zdaj obljuba prvič dobiva konkretno zakonsko obliko. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Če ga bo vlada potrdila, bo pot nadaljeval v državni zbor, kjer se bo pokazalo, ali ima projekt dovolj trdno politično podporo.
Kaj bi Skok dejansko spremenil?
Predlog ne prinaša zgolj novega imena. Specializirano državno tožilstvo, ki zdaj obravnava najzahtevnejše oblike kriminala, bi se preoblikovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. V politični javnosti se je za novi organ uveljavilo ime Skok. Nova ureditev bi tesneje povezala Nacionalni preiskovalni urad, specializirano tožilstvo in novo specializirano sodišče. NPU bi moral začeti ali prevzeti preiskave kaznivih dejanj, ki bi sodila v pristojnost Skoka, preiskavo pa bi lahko prevzel tudi na pisno zahtevo vodje novega tožilstva.
Namesto štirih oddelkov eno posebno sodišče
Predlog predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. To bi nadomestilo sedanje štiri specializirane sodne oddelke. Namen takšne ureditve je, da bi se najzahtevnejši postopki vodili bolj usklajeno, hitreje in z več strokovnega znanja na enem mestu. Prav učinkovitost pregona je bila tudi osrednja politična utemeljitev Logarjeve pobude.
Tožilstvo opozarja na nevarnost za svojo avtonomijo
Na vrhovnem državnem tožilstvu nad predlogom niso navdušeni. Po njihovih prvih ocenah zakon ne bi nujno izboljšal pregona najtežjih kaznivih dejanj, nekatere rešitve pa bi lahko oslabile samostojnost in avtonomijo tožilstva. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so medtem zadovoljni, da KPK ne bi postala del pregonskega sistema, temveč bi ostala samostojen preventivni organ, ki bi s Skokom tesneje sodeloval.
Za Logarja prihaja trenutek politične resnice
Današnja razprava zato ni le tehnično odločanje o reorganizaciji institucij. Za Anžeta Logarja in Demokrate predstavlja preizkus politične verodostojnosti. Skok je bil ena njihovih najbolj prepoznavnih obljub, zdaj pa morajo dokazati, da za njo obstajata tudi izvedljiv načrt in zadostna podpora. Prvi korak je blizu, toda najtežji del poti se bo verjetno začel šele po današnji odločitvi.
Pripravil: I.M.
Vir: Ministrstvo za pravosodje, Facebook
