Iran vrača udarec po napadu ZDA na naftno ključen iranski otok
Iran odgovarja po napadu ZDA na iranski otok Harg, ki je ključen za izvoz nafte. Spopadi med ZDA, Izraelom in Iranom so vstopili v tretji teden, pritisk pa se širi tudi na Irak in Zaliv.
Dubaj: Ameriška vojska je v petek zadela več vojaških ciljev na otoku Harg. Predsednik Donald Trump pravi, da so naftno infrastrukturo za zdaj pustili pri miru, a je opozoril, da bi se to lahko spremenilo, če bi Iran oviral plovbo skozi Hormuško ožino. Iranski parlament je že pred napadom svaril, da bi udar na južne otoke pomenil konec zadržanosti.
Od povračila do groženj: napetosti se širijo po regiji
Že naslednje jutro je raketa zadela helikoptersko ploščad znotraj kompleksa ameriškega veleposlaništva v Bagdadu. Odgovornosti ni prevzel nihče, vendar iraški viri opozarjajo, da so podobne napade v preteklosti izvajale milice, povezane z Iranom. Nad Združenimi arabskimi emirati so oblasti prestregle brezpilotnik, a je del razbitin padel na območje pristanišča Fudžajra in povzročil požar. Po navedbah lokalnih oblasti žrtev ni bilo, gasilci pa so ogenj skušali čim prej omejiti.
Teheran hkrati stopnjuje retoriko. Skupno vojaško poveljstvo je znova zagrozilo, da bo odgovorilo, če bi bili zadeti iranski naftni objekti, pri čemer je posebej omenilo infrastrukturo podjetij, ki imajo ameriški kapital ali sodelujejo z Washingtonom. Iranske agencije poročajo, da udari na Harg niso poškodovali ključnih naftnih objektov, ZDA pa trdijo, da so zadeli skladišča min in raket ter druge vojaške lokacije. V ameriški administraciji medtem napovedujejo dodatne okrepitve v regiji, med drugim prihod novih marincev in amfibijske ladje.
Kaj lahko sledi, če se zapre Hormuška ožina
Največja skrb za svetovna tržišča ostaja pretok skozi Hormuško ožino, kjer že zdaj prihaja do motenj in zadrževanja ladij. Če se bo prehod še bolj zožil, bo vojna hitro postala tudi energetska kriza, posledice pa bodo občutili tako prevozniki kot gospodinjstva.
Pripravil: J.P.
Vir: Reuters
