Jelinčičev oster zapis po nesreči na primorki: »Slovenske kandidate lupijo v avtošolah, tujim izpitom pa verjamejo?«
Po hudi nesreči na primorski avtocesti se je oglasil tudi Zmago Jelinčič in odprl vprašanje, ki je hitro razburilo javnost: kako stroga so pravila za slovenske voznike in kako država preverja tuja vozniška dovoljenja? Njegov zapis je oster, neposreden in za mnoge neprijeten, a odpira širšo razpravo o varnosti na cestah.
Nesreča, ki je znova odprla vročo temo
Primorska avtocesta je bila v začetku tedna znova prizorišče prometne nesreče, ki je povzročila zaporo in dolge zastoje. Po poročanju Primorskega dnevnika, ki se sklicuje na PU Koper, naj bi nesrečo povzročil 36-letni državljan Indije, voznik tovornega vozila, ki prebiva v okolici Kopra. Nesreča se je zgodila v delovni zapori med Postojno in Razdrtim, kjer je promet že sicer občutljivejši, napake pa imajo lahko hitro velike posledice.
Jelinčič brez ovinkarjenja
Na dogajanje se je ostro odzval Zmago Jelinčič. Zapisal je, da je nesrečo povzročil »Indijec, eden izmed mnogih iz tretjih dežel«, pri tem pa problem usmeril predvsem v sistem priznavanja vozniških dovoljenj. Po njegovem mnenju naj bi bili slovenski kandidati za voznike finančno izčrpavani, medtem ko naj bi se dovoljenja iz tretjih držav priznavala preveč lahkotno. Njegove besede so sprožile močne odzive. Del javnosti mu pritrjuje in opozarja, da morajo biti pravila za vse enaka, še posebej pri voznikih težkih tovornih vozil. Drugi opozarjajo, da je treba biti pri takšnih zapisih previden, saj odgovornost za nesrečo ne sme postati podlaga za posploševanje o celih skupinah ljudi.
Kaj pravzaprav odpira ta primer?
V ozadju ni le vprašanje ene nesreče, ampak veliko širša dilema: kako država preverja znanje, izkušnje in usposobljenost voznikov, ki prihajajo iz tujine in nato sedejo za volan vozil na slovenskih cestah. Še posebej občutljivo je to pri tovornjakih, avtobusih in drugih težjih vozilih, kjer je napaka lahko usodna. Slovenski kandidati morajo skozi dolgotrajno in pogosto drago pot usposabljanja, zato ni presenetljivo, da se ob takšnih primerih pojavi občutek neenakosti. A prav tu je treba ločiti med legitimnim vprašanjem varnosti in nevarnim posploševanjem. Na cesti ne sme odločati narodnost, temveč znanje, odgovornost in nadzor.
Kako je s tujimi vozniškimi dovoljenji v Sloveniji?
Pri tujih vozniških dovoljenjih pravila niso povsem enaka za vse države. Tujec oziroma državljan Slovenije, ki se vrne iz tujine, lahko po več kot šestih mesecih prebivanja v Sloveniji praviloma zaprosi za zamenjavo veljavnega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, pri tem pa mora izpolnjevati zakonske pogoje. Če dovoljenje ni izdano v skladu s Konvencijo o cestnem prometu, mora imeti voznik med vožnjo pri sebi tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje. Posebna pravila veljajo za nekatere države Zahodnega Balkana: imetniki dovoljenj iz Severne Makedonije, BiH, Črne gore, Srbije ali Kosova, ki so v Sloveniji prijavljeni več kot eno leto, morajo za zamenjavo opraviti tudi praktični del vozniškega izpita. Za druge tretje države se postopki presojajo posebej, zato trditev, da se vsa dovoljenja iz tretjih držav kar samodejno priznajo v vseh kategorijah, ne drži povsem. Drži pa, da prav ta tema odpira pomembno vprašanje: ali država dovolj dosledno preverja znanje, izkušnje in usposobljenost voznikov, ki po slovenskih cestah vozijo tudi težka tovorna vozila.
Varnost ne sme biti stvar občutka
Primorka je že dolgo simbol zastojev, gradbišč, nervoze in prometnih nesreč. Vsaka nova nesreča zato hitro prebudi jezo: nad vozniki, nad sistemom, nad nadzorom, nad državo. A razprava bi morala ostati pri bistvu. Če so pravila dovolj stroga, jih je treba dosledno izvajati. Če niso, jih je treba popraviti. Ker na cesti ni pomembno, od kod prihaja voznik. Pomembno je, ali zna varno voziti, ali spoštuje razmere in ali sistem pravočasno zazna tiste, ki za volanom ne bi smeli biti.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
