Jelka Godec udarila po poslanki Svobode Luciji Tacer Perlin: »Kolegica, lagati pa ni lepo« (VIDEO)
Razprava o parlamentarnih preiskovalnih komisijah se je iz televizijskega studia preselila na družbena omrežja, kjer je Jelka Godec proti Luciji Tacer Perlin nastopila brez ovinkarjenja. Očitala ji je zavajanje in jo spomnila na ravnanje nekdanje koalicije, toda politični spor razkriva predvsem to, kako hitro se načela spremenijo, ko stranke zamenjajo strani.
Poglajen opozoril na enaka pravila za vse
Besedni spopad se je začel med televizijsko razpravo, v kateri je poslanec SDS Andrej Poglajen poudaril, da mora zakon za vse poslance veljati enako.
»Oba sva poslanca, tako jaz kot vi, in oba morava postopati po istem zakonu. Enako pravico boste imeli do preiskovalnih komisij kot mi,« je Tacerjevi dejal Poglajen.
Lucija Tacer Perlin se z njegovo razlago ni strinjala. Odgovorila je, da opozicija in koalicija pri ustanavljanju preiskovalnih komisij nista v enakem položaju, saj naj bi šlo za eno ključnih orodij parlamentarnega nadzora, ki ga uporablja predvsem opozicija.
»To veleva tudi ustava, da mora državni zbor ustanoviti preiskovalno komisijo takrat, ko jo zahteva manjšina poslancev, torej ena tretjina. To smo mi zdaj storili,« je poudarila.
Godec udarila: »Ali jo je zapustil spomin ali pa laže«
Njene besede so razburile poslanko SDS Jelko Godec. Na družbenem omrežju je objavila posnetek razprave in Tacerjevi namenila izjemno oster odgovor.
»Kolegico Tacer je zapustil spomin, ali pa namerno zavaja javnost, torej laže,« je zapisala. Dodala je, da preiskovalna komisija ni zgolj orodje opozicije, saj lahko njeno ustanovitev zahteva katerihkoli 30 poslancev, ne glede na to, ali sedijo v opoziciji ali koaliciji.
Godec je nato odprla še neprijetno poglavje iz mandata 2022–2026. Po njenih navedbah so stranke tedanje koalicije zahtevale ustanovitev dveh preiskovalnih komisij, vodile pa so tri. Spomnila je tudi na primer komisije o GEN-I, ko nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič kljub več kot 30 podpisom opozicijskih poslancev ni želela sklicati izredne seje za potrditev akta o ustanovitvi komisije.
Kaj dejansko piše v ustavi?
Pravno gledano je bistvo precej jasno. 93. člen ustave določa, da mora državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti, ko jo zahteva tretjina poslancev ali državni svet. Nikjer ne piše, da morajo biti ti poslanci člani opozicije. Zahtevo lahko torej vloži katerakoli skupina najmanj 30 poslancev.
Tacerjeva ima prav, da parlamentarne preiskave v demokratičnem sistemu predstavljajo pomembno orožje opozicije. Toda Godec ima prav v ključnem pravnem delu: ta možnost ni rezervirana samo zanjo. Koalicija jo lahko uporabi prav tako – in pretekli mandat kaže, da jo je tudi uporabljala.
Ko se zamenjajo sedeži, se spremeni tudi razlaga
Spor ni nastal v praznem prostoru. Državni zbor je namreč že dvakrat zavrnil dnevni red sej, na katerih bi morali obravnavati zahtevi za preiskavi afere Black Cube in domnevnega obvodnega financiranja političnih strank. Prvič se je to zgodilo 30. junija, drugič 10. julija, zato komisiji sploh nista prišli do vsebinske obravnave.
Prav tu postane razprava najbolj neprijetna. Ko je današnja opozicija sedela na oblasti, je preiskovalne komisije uporabljala tudi proti takratni opoziciji. Danes od vladajočih zahteva, naj ji omogočijo isto orodje. Načelo bi moralo biti preprosto: kar zahtevaš zase v opoziciji, moraš dovoliti tudi drugim, ko si na oblasti.
V nasprotnem primeru preiskovalne komisije niso več ustavni nadzorni mehanizem, temveč politično orožje, ki je dovoljeno samo takrat, ko je usmerjeno proti nasprotnikom.
Pripravil: I.M.
VIr: Facebook
