Pokojnina za delo v tujini: Ste vedeli, da vam lahko pripadata dve pokojnini?
Pokojnina za delo v tujini se praviloma ne izgubi. Če ste del kariere preživeli v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem ali v drugi državi Evropske unije, se lahko tamkajšnja zavarovalna doba upošteva pri preverjanju pogojev za upokojitev. Vendar celotne pokojnine običajno ne izplača ena država – vsaka praviloma izračuna in nakaže svoj del.
Pokojnina za delo v tujini se ne prenese preprosto v Slovenijo
Pokojnina za delo v tujini je pomembna tema za vse, ki so bili del delovne dobe zaposleni zunaj Slovenije. Veliko ljudi je prepričanih, da se vsa leta dela v tujini preprosto prenesejo v slovenski pokojninski sistem in da jim bo nato celotno pokojnino izplačeval ZPIZ. Praviloma ni tako.
Če je bil posameznik zavarovan v več državah, običajno pridobi pravico do pokojnine v vsaki državi, v kateri je dopolnil ustrezno zavarovalno dobo. Vsaka država preveri izpolnjevanje svojih pogojev, izvede svoj izračun in izplačuje del pokojnine, ki izhaja iz zavarovanja v njenem sistemu. Pri preverjanju pogojev pa se lahko upoštevajo tudi leta, dopolnjena v drugih državah.
To pomeni, da lahko upokojenec prejema dve, tri ali celo več ločenih nakazil. Eno lahko prihaja iz Slovenije, drugo iz Avstrije, tretje iz Nemčije in četrto iz Hrvaške. Prav zato je pomembno, da se pokojnina za delo v tujini začne urejati dovolj zgodaj. Pokojnina za delo v tujini je lahko nakazana ločeno od slovenske pokojnine in tudi na drug dan v mesecu.
Ali se leta dela v tujini vštevajo v pokojninsko dobo?
Da, vendar je pomembno pravilno razumeti, kaj pomeni seštevanje zavarovalnih dob. Leta dela v tujini se lahko pri upokojitvi upoštevajo zato, da oseba izpolni minimalni pogoj za pridobitev pravice. Ne pomenijo pa nujno, da bo Slovenija vsa tuja leta obravnavala, kot da so bila dopolnjena in plačana v slovenskem sistemu. Pokojnina za delo v tujini je namreč odvisna od uradno potrjenih obdobij zavarovanja v posamezni državi.
Pri osebah, ki so delale v Sloveniji in drugih državah EU, se neprekrivajoča se obdobja zavarovanja seštevajo. Če je bil nekdo istočasno zavarovan v dveh državah, se isto časovno obdobje praviloma ne more šteti dvakrat. Upošteva se samo doba, ki jo uradno potrdi pristojni pokojninski nosilec posamezne države.
Pokojnina za delo v tujini je zato odvisna predvsem od uradno evidentiranih obdobij zavarovanja, ne zgolj od tega, koliko časa je oseba dejansko prebivala ali opravljala delo v drugi državi.
Vsaka država praviloma izplača svoj del
Temeljno pravilo je, da vsaka država odgovarja za zavarovalno dobo, dopolnjeno v njenem sistemu. Če je nekdo 25 let delal v Sloveniji in 15 let v Avstriji, mu Slovenija praviloma odmeri slovenski del, Avstrija pa avstrijski del pokojnine. Pokojnina za delo v tujini se zato lahko razlikuje glede na to, ali ste delali v Avstriji, Nemčiji, Italiji ali na Hrvaškem.
Pri odmeri se lahko najprej izračuna teoretični znesek, kot da bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v državi, ki izvaja izračun. Nato se določi sorazmerni del glede na dejansko število mesecev zavarovanja v tej državi. Posamezna država pri izračunu uporablja svoje plače, prispevke, zavarovalne osnove in nacionalna pravila.
Zato 15 let dela v Avstriji ne bo nujno prineslo enakega zneska kot 15 let dela v Sloveniji. Višina je odvisna od plač, prispevkov, obdobja zavarovanja in pravil posamezne države.
Primer delavca iz Slovenije in Avstrije
Predstavljajmo si delavca, ki je bil 24 let zaposlen v Sloveniji in 16 let v Avstriji. Skupaj ima 40 let neprekrivajoče se zavarovalne dobe.
Pri preverjanju pogojev se lahko upošteva vseh 40 let. To pa ne pomeni, da mu bo Slovenija odmerila slovensko pokojnino za 40 let dela. ZPIZ bo odločal o slovenskem delu na podlagi slovenske dobe in slovenskih osnov. Avstrijski nosilec bo ločeno odločal o avstrijskem delu.
Končni mesečni prejemek bo tako lahko sestavljen iz slovenskega in avstrijskega nakazila. Zneskov ni mogoče zanesljivo oceniti samo na podlagi števila let, saj država pri odmeri upošteva podatke iz svojega sistema.
Kaj velja za Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Hrvaško?
Avstrija, Nemčija, Italija, Hrvaška in Slovenija so članice Evropske unije, zato se pri pokojninskih pravicah uporabljajo evropska pravila koordinacije socialne varnosti. Ta pravila ne ustvarjajo enotne evropske pokojnine in ne izenačujejo upokojitvenih pogojev. Zagotavljajo predvsem, da se ustrezna obdobja zavarovanja ne izgubijo samo zato, ker je oseba delala v več državah.
Enak sistem koordinacije se uporablja tudi v drugih državah EU ter pod določenimi pogoji v Švici, Islandiji, na Norveškem, v Liechtensteinu in Združenem kraljestvu.
Pokojnina za delo v tujini zunaj tega območja je lahko urejena z mednarodnim sporazumom. Slovenija ima sporazume med drugim z Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Kanado, Združenimi državami Amerike, Avstralijo, Argentino in Južno Korejo. Če država ni vključena v evropsko koordinacijo in z njo ni sklenjenega ustreznega sporazuma, je treba pravice preveriti po pravilih obeh držav.
Kje se vloži zahtevek za pokojnino?
Pokojnina za delo v tujini se praviloma začne urejati z eno zahtevo pri pristojnem pokojninskem zavodu. Ena najpomembnejših informacij je, da posamezniku praviloma ni treba ločeno vlagati popolne zahteve v vsaki državi Evropske unije. Zahtevek se običajno vloži pri pristojnem nosilcu v državi stalnega prebivališča ali v državi, katere zakonodaja se je za osebo nazadnje uporabljala.
Oseba, ki živi v Sloveniji, lahko zahtevek vloži pri ZPIZ. V njem mora navesti vse države, v katerih je bila zaposlena oziroma zavarovana. ZPIZ nato začne slovenski postopek in informacije oziroma zahtevke posreduje pristojnim institucijam v drugih državah.
To je pomembno predvsem za nekoga, ki je delal v več državah. Zamolčana ali pozabljena zaposlitev lahko upočasni postopek ali pomeni, da pristojni organi ne preverijo vseh možnih pravic.
Katera dokazila boste potrebovali?
Pri uveljavljanju pokojnine za delo v tujini je dobro zbrati čim več podatkov o tujih zaposlitvah. Pomembni so natančni datumi začetka in konca dela, naziv in naslov delodajalca, kraj zaposlitve, tuja zavarovalna številka, pogodbe o zaposlitvi, plačilne liste, odločbe, potrdila o plačanih prispevkih in druga dokazila. Brez ustreznih podatkov se lahko pokojnina za delo v tujini ugotavlja precej dlje.
ZPIZ navaja, da mora vlagatelj, ki nima dokazil, navesti čim bolj popolne podatke o obdobjih, delodajalcih in krajih zaposlitve. Za predhodno ugotavljanje delovne dobe v tujini obstaja tudi poseben obrazec, na katerem se navedejo država, obdobja dela, delodajalci in kraji zaposlitve. Na obrazcu je navedeno, da je treba priložiti originalna dokazila o zaposlitvi.
Dokumente je smiselno zbirati že med zaposlitvijo v tujini, saj je lahko iskanje starega delodajalca po 20 ali 30 letih zelo zahtevno.
Kaj se zgodi, če ste v tujini delali manj kot eno leto?
Kratko obdobje dela praviloma ni samodejno izgubljeno. Če je bila oseba v določeni državi EU zavarovana manj kot eno leto, ji ta država pod določenimi pogoji morda ne bo priznala samostojne pokojnine. Takšno obdobje pa se lahko upošteva pri izračunu pokojnine v drugi državi, kjer je bila oseba zavarovana dlje.
ZPIZ opozarja, da imajo nekatere države posebna pravila in lahko pod določenimi pogoji pravico priznajo tudi za obdobje, krajše od enega leta. Zato ni mogoče za vsak primer uporabiti popolnoma enakega odgovora. Tudi pokojnina za delo v tujini za krajše obdobje je zato lahko pomemben del končnega prejemka.
Tudi nekaj mesecev zavarovanja je zato treba navesti v zahtevku. Ni priporočljivo vnaprej sklepati, da se kratka zaposlitev ne bo upoštevala.
Pokojnine morda ne boste začeli prejemati istočasno
Pokojnina za delo v tujini lahko začne prihajati ob različnih datumih. Države nimajo nujno enake upokojitvene starosti, enakih pogojev za predčasno upokojitev ali enakih zahtev glede minimalne zavarovalne dobe.
Posameznik lahko tako že izpolni pogoje za slovenski del, medtem ko bo moral na nemški, avstrijski ali italijanski del še počakati. Pravico iz posamezne države pridobi šele, ko izpolni pogoje po njeni zakonodaji. ZPIZ navaja tudi možnost, da oseba uveljavitev starostne pokojnine v posamezni državi odloži, vendar mora to v zahtevku izrecno navesti.
Pred odločitvijo je smiselno preveriti, ali bi zgodnejše uveljavljanje enega dela vplivalo na višino drugih prejemkov.
Postopek začnite dovolj zgodaj
Uveljavljanje pokojnine iz več držav lahko traja dlje kot običajen domači postopek. Pristojne institucije morajo med seboj izmenjati podatke, potrditi zavarovalne dobe in izdati ločene odločbe.
Evropski portal Your Europe priporoča, da se posameznik za informacije o postopku obrne na pristojni organ vsaj šest mesecev pred načrtovano upokojitvijo.
Še varneje je, da oseba nekaj let pred upokojitvijo preveri, ali so vsa obdobja pravilno evidentirana. Za slovenska obdobja je mogoče izpis pridobiti prek Mojega eZPIZ, storitve eVloge za VSE, po pošti ali osebno na območni enoti ZPIZ.
Kako se pokojnina iz tujine izplačuje?
Vsaka država, ki prizna pravico, praviloma izplačuje svoj del neposredno upravičencu. Če prejemnik živi znotraj EU, se lahko pokojnina praviloma nakazuje na bančni račun v državi njegovega prebivanja.
To pomeni, da lahko oseba, ki živi v Sloveniji, na slovenski račun prejema slovensko, avstrijsko, nemško ali drugo priznano pokojnino. Posamezna izplačila lahko prispejo ob različnih dnevih in so prikazana kot ločena nakazila.
Pri prebivanju zunaj EU se lahko pogoji izplačevanja razlikujejo, zato je treba način nakazovanja preveriti pri vsakem tujem nosilcu.
Ne pozabite na prijavo tuje pokojnine FURS-u
Prejemanje denarja iz tujine lahko prinese tudi davčne obveznosti. Slovenski davčni rezident mora pokojnino iz tujine praviloma napovedati FURS-u, saj tuji izplačevalec v Sloveniji običajno nima enakih obveznosti kot domači izplačevalec.
FURS pojasnjuje, da mora rezident pokojnino iz tujine sam napovedati z obrazcem za odmero akontacije dohodnine od pokojnine za rezidente, ki ga lahko odda prek sistema eDavki. Na dejansko obdavčitev lahko vplivajo tudi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zato ni mogoče trditi, da bo vsaka tuja pokojnina obdavčena na popolnoma enak način.
Največja napaka je, da prejemnik nakazila ne prijavi, ker domneva, da so vsi podatki že samodejno urejeni med državama.
Najpogostejše napake pri uveljavljanju pravice
Težave se pogosto začnejo, ko oseba ne navede vseh tujih zaposlitev, nima dokazil, napačno zapiše ime nekdanjega delodajalca ali začne postopek tik pred želenim datumom upokojitve. Pogosta je tudi zmota, da bo pokojnina za delo v tujini odmerjena po slovenskih pravilih ali da bo ZPIZ izplačal celoten znesek.
Druga napaka je pričakovanje, da bodo vse države pokojnino začele nakazovati istočasno. Tretja pa je sklepanje, da nekaj mesecev dela nima pomena in jih zato ni treba prijaviti.
Najbolj varno je, da še pred vložitvijo zahtevka pripravite kronološki seznam vseh zaposlitev, držav, obdobij, delodajalcev in zavarovalnih številk.
Pokojnina za delo v tujini praviloma ni izgubljena
Pokojnina za delo v tujini zahteva pravočasno preverjanje evidenc, saj lahko manjkajoči podatki, napačne zavarovalne številke ali nepopolni datumi zaposlitve občutno podaljšajo postopek. Pokojnina za delo v tujini je lahko sestavljena iz več ločenih pravic. Leta dela v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem ali v drugi državi EU se lahko seštejejo s slovenskimi obdobji za preverjanje pogojev, vendar vsaka država praviloma izplača le svoj del.
Ključno je, da so obdobja uradno potrjena, da so v zahtevku navedene vse zaposlitve in da se postopek začne dovolj zgodaj. Kdor hrani pogodbe, plačilne liste in podatke o zavarovanju ter pravočasno preveri svoje evidence, bo precej lažje dokazal, kaj mu pripada. Pokojnina za delo v tujini je zato pravica, ki jo je smiselno preveriti že več let pred načrtovano upokojitvijo.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, ZPIZ
