Kako je mogoče? Nevarne češnje v Lidlu prodajali že junija, opozorilo o nevarnosti pa izdali šele en mesec kasneje

03. jul. 2026, ob 13.22
Posodobljeno pred 58 minutami
191
110 SEK

Češnje so bile v Lidlove poslovalnice dostavljene že 9. junija, opozorilo pa je bilo objavljeno šele 3. julija. Skoraj mesec dni pozneje pristojni potrošnikom sporočajo: če jih imate še doma, jih nikar ne jejte. In prav tu se odpira vprašanje, ki si ga lahko zastavi vsak kupec – zakaj šele zdaj?

Sadje je že zdavnaj končalo na mizah kupcev

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je objavila odpoklic češenj italijanskega porekla, sorte Ferrovia, z oznako lota L 23-06. Dobavitelj je nemško podjetje OGL – Food Trade Lebensmittelvertrieb GmbH, distributer v Sloveniji pa Lidl Slovenija.

Težava? Češnje so bile v trgovine dostavljene že 9. junija. Odpoklic in opozorilo sta bila objavljena 3. julija. To pomeni, da je od dostave do javnega opozorila minilo skoraj štiri tedne. Vmes so kupci sadje najverjetneje že kupili, odnesli domov in v številnih primerih tudi pojedli.

Ugotovili preseženo vrednost pesticida

Pri uradnem vzorčenju so v češnjah odkrili preseženo mejno vrednost pesticida dimetoata. Zaradi tega so pristojni živilo ocenili kot nevarno in ga uvrstili med živila s kemičnim tveganjem.

Dimetoat je pesticid, ki se uporablja za zatiranje škodljivcev, vendar njegovi ostanki v hrani ne smejo presegati dovoljenih meja. Prav zato obstajajo nadzori, laboratorijske analize in postopki odpoklica. A ko javnost za nevarnost izve šele takrat, ko izdelka že davno ni več na policah, se zaupanje hitro zamaje.

Češnje; vir: Freepik
Češnje; vir: Freepik

Največja težava je časovni zamik

Pristojni opozarjajo, da če imajo potrošniki češnje še vedno doma, naj jih ne zaužijejo, temveč zavržejo. A pri svežem sadju, posebej pri češnjah, se postavlja povsem življenjsko vprašanje: koliko ljudi jih po skoraj mesecu dni sploh še ima doma?

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

To ne pomeni nujno, da je kdo namenoma molčal. Laboratorijske analize lahko trajajo, postopki preverjanja prav tako. Toda za kupca je razlika med uradnim postopkom in dejansko varnostjo hrane zelo preprosta: opozorilo pomaga le, če pride pravočasno.

Kupci ostajajo z neprijetnim vprašanjem

Odpoklic naj bi zaščitil potrošnika. A v tem primeru opozorilo prihaja tako pozno, da mnogi upravičeno čutijo nelagodje. Ne gre le za en lot češenj. Gre za občutek, da kupec v trenutku nakupa zaupa sistemu, trgovcu in nadzoru.

Ko pa skoraj mesec dni pozneje izve, da je bilo sadje ocenjeno kot nevarno, ostane grenak priokus. In vprašanje, ki ne bo kar izginilo: kako hitro v resnici izvemo, kaj smo prinesli domov?

Pripravil: I.M.

Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Freepik

191
110 SEK