Kaznovana pediatrinja zaradi prekomernega dežurstva: Sistem kaznuje zavzetost namesto, da bi jo spodbujal
Slovensko javno zdravstvo se sooča z nenehnimi izzivi, med katerimi sta pomanjkanje zdravnikov in preobremenjenost obstoječega zdravstvenega osebja. Primer Mateje Predalič, dr. med., specialistke pediatrije iz Zdravstvenega doma Črnomelj, ki je bila kaznovana zaradi prekomernega dežurstva v Splošni bolnišnici Novo mesto, pa je še dodatna ilustracija teh težav. Kljub prizadevanjem, da bi pomagala otrokom in podprla svoje kolege v novomeški bolnišnici, je bila vpisana v evidenco storilcev prekrškov in plačala denarno kazen.
Mateja Predalič, zdravnica z več kot 26-letnimi izkušnjami v pediatriji, je v novomeški bolnišnici preživela večino svoje kariere, zadnji dve leti pa je zaposlena v Zdravstvenem domu Črnomelj. Kljub novi zaposlitvi se je odločila, da bo še naprej dežurala v bolnišnici, saj je želela pomagati otrokom in razbremeniti svoje kolege. Prek podjemne pogodbe je namesto dovoljenih osmih ur tedensko pogosto dežurala do 12,5 ure, kar je presegalo dogovorjene omejitve. Ko je zdravstveni inšpektorat to odkril, je bila kaznovana zaradi prekomernega dela in vpisana v evidenco storilcev prekrškov, kar je povzročilo veliko razočaranje pri zdravnici.
Primer Predaličeve osvetljuje nepravilnosti in pomanjkljivosti v slovenskem zdravstvenem sistemu. Kljub pomanjkanju zdravnikov in potrebam po dodatnem kadru, je zdravnica, ki je želela pomagati, kaznovana. To je še posebej presenetljivo, saj se v času stavk in javnih debat o zdravstvu pogosto pojavljajo očitki na račun zdravnikov, ki naj bi delali premalo ali se izogibali odgovornostim. V primeru Predaličeve pa je kaznovana zdravnica, ki je svojo zavzetost in predanost delu pokazala z nadpovprečnim številom opravljenih ur.
Zdravstveni inšpektorat se je pri kaznovanju Predaličeve skliceval na Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki jasno določa omejitve glede števila ur, ki jih lahko zdravnik opravi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev. Vendar pa ta primer kaže na potrebo po prilagoditvi zakonodaje glede na realne razmere v slovenskem zdravstvu, kjer je pomanjkanje kadra pogosto ovira za zagotavljanje nemotenega zdravstvenega varstva.
Predaličeva je po kazni izrazila svoje razočaranje nad sistemom in poudarila, da si vedno prizadeva pomagati otrokom in kolegom, tudi na račun lastnega časa in zdravja. Poudarila je, da so njeno pripravljenost delati dodatno izkoriščali za reševanje kadrovskih stisk, zdaj pa se počuti kaznovano za svojo zavzetost. Poleg tega je izrazila skrb, kako bo bolnišnica ob upoštevanju strogih pravil glede delovnih ur v prihodnje zagotavljala dovolj pediatrov za dežurstva.
Primer Mateje Predalič kaže na nujnost sprememb v zakonodaji in upravljanju zdravstvenega sistema, ki bi omogočile boljše pogoje za delo zdravnikov ter hkrati zaščitile tiste, ki so pripravljeni narediti več za svoje paciente. Namesto kaznovanja bi bilo smiselno razmisliti o sistemu spodbud za tiste zdravnike, ki se izkažejo z dodatno pripravljenostjo pomagati, saj je to ključnega pomena za delovanje javnega zdravstva, še posebej v času kadrovskih stisk in povečanih potreb po zdravstvenih storitvah.
EK; Facebook, Pexels
