Kdo vam bo res skrajšal čakalne vrste in kdo vas znova vleče za nos? Na POP TV je počilo zaradi zdravstva (VIDEO)
Ljubljana – Kot so poročali na POP TV, je bilo drugo predvolilno soočenje v okviru projekta Slovenija odloča 2026 v celoti posvečeno zdravstvu. Soočenje je potekalo v avli UKC Ljubljana, v ospredju pa so bile čakalne dobe, razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom, vloga ZZZS ter investicije v zdravstveno infrastrukturo.
Čakalne dobe in spor o podatkih
Voditeljica Maja Sodja je soočila predstavnike osmih strank, ki jim povprečje zadnjih treh javnomnenjskih anket kaže največ možnosti za vstop v parlament. Razprava je razkrila izrazite razlike v pogledih na prihodnost zdravstvenega sistema. Svoja mnenja soočajo Tamara Kozlovič – Gibanje Svoboda, Jelka Godec – SDS, Matej Tašner Vatovec – SD, Biserka Marolt Meden – Levica in Vesna, Tina Bregant – NSi, SLS, Fokus, Tadej Ostrc – Demokrati Anžeta Logarja, Jasmin Feratović – Pirati, Sabina Senčar – Resni.ca.
Matej Tašner Vatovec (SD) je priznal, da obljuba o 30 dneh do specialista ni bila uresničena, vendar je poudaril, da se razmere izboljšujejo in da je v sistemu več zdravnikov kot na začetku mandata. Po njegovih besedah naj bi jih bilo približno 400 več. Tamara Kozlovič (Gibanje Svoboda) je izpostavila rekordna vlaganja v zdravstveno infrastrukturo ter zavrnila očitke o privatizaciji sistema. Opozorila je, da si ne želijo modela, ki bi vodil v večjo odvisnost od zasebnega kapitala.
Jelka Godec (SDS) je nasprotno ocenila, da čakalne vrste ostajajo predolge in da številni državljani še vedno nimajo izbranega osebnega zdravnika ali ginekologa. Po njenem mnenju je ključno vprašanje dostopnosti in pravočasnosti oskrbe. Tadej Ostrc (Demokrati Anžeta Logarja) je opozoril na pomanjkanje celovitih podatkov o številu zdravnikov in koncesij ter ocenil, da sistem nima pregledne evidence kadrovskih kapacitet.
Vloga ZZZS in vprašanje monopola
Posebno razpravo je sprožila vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Godec zagovarja možnost več zavarovalnic in večjo konkurenco, medtem ko predstavniki koalicije opozarjajo, da bi to lahko povzročilo dražje storitve in večje razlike med pacienti. Ostrc je poudaril, da ZZZS letno upravlja približno 7 milijard evrov sredstev in bi moral postati aktivni kupec zdravstvenih storitev. Predlagal je prenos upravljanja čakalnih vrst na zavod ter boljše razporejanje pacientov glede na razpoložljive kapacitete. Kozlovič je odgovorila, da so ZZZS v tem mandatu že dali dodatna pooblastila za nadzor ter uvedli stroškovne analize plačil zdravstvenih storitev.
Koliko od plače dejansko gre za zdravstvo?
Tina Bregant (NSi, SLS, Fokus) je med soočenjem izpostavila višino prispevkov za zdravstveno blagajno. Po njenih besedah od povprečne bruto plače v višini 2.500 evrov posameznik mesečno nameni približno 420 evrov za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob tem je ocenila, da gre za visok znesek in ga primerjala z zneskom zavarovalne premije.
Koliko ljudi dejansko čaka na zdravnika?
V razpravi je navedla, da je od leta 2022 do januarja 2026 v čakalnih vrstah 76 tisoč ljudi več. Vendar podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo drugačno sliko. Septembra 2022 je bilo evidentiranih 1.422.995 čakajočih, januarja 2026 pa 1.732.836. To pomeni povečanje za skoraj 310 tisoč oseb oziroma 21,8 odstotka. Na podlagi teh podatkov je bila njena izjava ocenjena kot neresnična.
Investicije in zasebne klinike
Razpravo je zaznamovala tudi tema gradnje zasebne bolnišnice v bližini URI Soča. Jasmin Feratović (Pirati) je opozoril, da so bila zemljišča prvotno namenjena širitvi javnega centra, zdaj pa bodo uporabljena za zasebno investicijo. Biserka Marolt Meden (Levica) je poudarila razliko med ciljem javnih zavodov in zasebnih izvajalcev. Po njenem mnenju javni sistem opravlja bistveno širši spekter storitev, medtem ko koncesionarji izvajajo predvsem profitabilne posege.
V drugem delu soočenja so se dotaknili prehranskih smernic, zakonodaje o konoplji, cepljenja in pravice do splava. Razprava o prehranskih smernicah je sprožila polemike o strokovni podprtosti dokumenta. Predstavniki različnih strank so se zavzeli za upoštevanje stroke, raznoliko prehrano in večjo transparentnost odločitev. Glede konoplje so nekateri zagovarjali previden pristop, drugi pa legalizacijo kot ukrep zmanjševanja škode. Pri vprašanju cepljenja so bila mnenja deljena, razprava pa je pokazala razlike med zagovorniki obveznosti in tistimi, ki poudarjajo pomen osebne izbire.
Napisal: K. J.
Vir: POP TV
