Klic v sili ob 22.00, helikopter odpove – to, kar so storili nato, je naravnost neverjetno

KOKRSKA KOČNA IN POLOVNIK – DVE NOČI, DVE DRAMI, EN SREČEN KONEC: Gorski reševalci znova dokazali, zakaj jim zaupamo življenja

Dve reševanji, dva različna konca Slovenije, ena skupna zgodba – trma, pogum in želja po tem, da se vsakdo iz gora vrne domov. V noči iz 9. na 10. april je narava pokazala zobe. Ljudje iz GRS pa – kdo bi si mislil – spet niso zatajili.

Črna noč pod Kokrsko Kočno

KOKRA, 9. APRIL 2025.

Ob 22.00 – ko večina ljudi počasi leze v posteljo – se je na postaji GRS Kranj oglasil poziv. Na območju Kokrske Kočne, tam nekje pod grebenom Grintovcev, je pohodnik zdrsnil. In se poškodoval. Poškodba? Resna. Pogoj za preživetje? Hiter odziv.

Ekipa iz Kranja se je odpravila takoj. Do kraja nesreče so potrebovali štiri ure hoje. Sredi noči. Po zahtevnem terenu. Po ledeni podlagi. Veter ni prizanesel, tema tudi ne. Šele ob 2. uri zjutraj – torej ko je dolina še vedno spala – so reševalci prišli do ponesrečenca.

Tam se ni veliko razglabljalo. Oskrbeli so ga, kar je šlo. Nato pa… dvig. 200 metrov čez skalni skok. Po vrvi, počasi, v temi. Cilj? Točka, kjer bi lahko pristal helikopter Slovenske vojske.

A plan ni šel po načrtu. Vreme se je vmes pokvarilo. Gosta megla, okrepljen veter – pogoji, ki bi pomenili tveganje za vsak letalni poskus. In tako se je moštvo skupaj s poškodovanim moralo znova spustiti v dolino.

Vaš sanjski bazen je bližje, kot si mislite - poglejte, koliko vas bi dejansko stala gradnja bazena

Bazen na domačem vrtu ni več stvar sanjarjenja. Vse več Slovencev se odloča za ta korak – iz praktičnih razlogov, zaradi udobja in ne nazadnje, ker si želijo več kakovostnega časa zase in za

Ni bilo časa za obupavanje. V jutranjih urah sta na pomoč priskočila še GRS Jezersko in GRS Kamnik, uspelo pa je tudi – končno – aktivirati helikopter Slovenske vojske z ekipo HNMP GRZS, ki je poškodovanca prepeljal v UKC Ljubljana (vir: Gorska reševalna zveza Slovenije, objava z dne 10. 4. 2025). Ekipa iz Kranja se je vrnila. Utrujena. Tiha. A zadovoljna.

Zataknjen v noči – Polovnik

BOVEC, 9. APRIL 2025.

Skoraj hkrati – ob 20.30 – se je oglasil še en klic. Tokrat pri GRS Bovec. Polovnik. Teren, ki je znan po dveh stvareh – lepoti in nevarnosti. Vetrolom, krušljivost, padajoče kamenje. Tja se gre le z glavo in izkušnjami. Ali pa se, kot v tem primeru, zatakneš.

Planinec se je zaplezal. Ni bil poškodovan – vsaj nekaj sreče. A premakniti se ni mogel. Ekipa se je odločila za drugačno pot – zaradi visoke nevarnosti padajočega kamenja so s planincem ostali v stiku prek telefona. Dogovor: prespi na prostem. In počakaj zjutraj. Nevarnost ni šala.

Zjutraj, ko se je svetloba razlila po dolini Soče, je helikopter Slovenske vojske z letalcem-reševalcem uspešno lociral planinca in ga pripeljal v dolino. Brez poškodb. Le izmučen, a srečen, da je zgodba končana.

Dve zgodbi – ena lekcija

Težko je razložiti tistim v dolini, kako hitro se stvari v gorah obrnejo. Korak. Nenaden sunek vetra. Moker kamen. Včasih ni treba več. In potem si tam – sam. Z upanjem, da na drugi strani čaka nekdo, ki ve, kako te potegniti iz brezna.

Obe akciji – tista v Kokri in tista v Bovcu – sta bili zahtevni, vsaka po svoje. V prvi je šlo za poškodbe, reševanje v temi in improvizacijo, v drugi za premišljeno odločitev – da bo varneje počakati.

Gorska reševalna zveza Slovenije ni plačana ustanova. Ne razpolaga z milijonskim proračunom. Ne išče slave. In večina njenih članov dela to prostovoljno – ob svojih rednih službah, družinah, obveznostih. Kot pravijo sami – “zato, ker lahko in ker je prav.”

Objava GRZS, ki je spremljala ta dva dogodka, se je končala z besedami: »Ena noč, dve intervenciji in ena skupna točka – srečen konec.« To ni marketinški slogan. To je bistvo. Srž vsega.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Helikopter? Ne, to ni Uber.

Vse pogosteje slišimo, kako ljudje pričakujejo helikopterski prevoz kot samoumevno rešitev. A stvar ni tako preprosta. Letenje v gorah? Druga liga. Megla. Veter. Ozek teren. Pa še ena stvar – odločitev o poletu ne sprejema reševalec na tleh, ampak poveljnik na drugi strani, ki mora tehtati: varnost posadke, vremenske razmere, možnosti pristanka.

Če let ni mogoč – potem gre vse na ramena tistih spodaj. Gorski reševalci so tisti, ki včasih nosijo človeka ure in ure, po snegu, skalovju, meliščih. Z lastno močjo. In brez jamranja.

GRS ni fikcija. Je infrastruktura poguma.

Zdi se prav, da se v takšnih trenutkih spomnimo, da ta mreža prostovoljstva ni nekaj, kar pade z neba. Potrebuje usposabljanja. Sodelovanja z vojsko. Taktike. Pripravljenost. In podporo – tudi sistemsko.

Leta 2023 je Gorska reševalna zveza Slovenije izvedla več kot 500 reševanj po vsej državi (vir: Uprava RS za zaščito in reševanje). Od zdrsov na Veliki planini, do zlomljenih gležnjev v Trenti, do izgubljenih pohodnikov pri Planici. Vsaka zgodba ima obraz. Vsaka zgodba ima nekoga, ki je rešil – in nekoga, ki je bil rešen.

Ni herojstva. Je le odločitev, da greš.

Če si kdaj srečal člana GRS, veš: to niso ljudje, ki bi se hvalili. Ne nastopajo. Ne objavljajo selfijev s ponesrečenci. Gredo. In pomagajo.

Kot je nekoč dejal nekdanji gorski reševalec iz Kamnika, danes že upokojen: “V gorah se ne gre za zmagovanje. Gre za to, da prideš domov.”

In če ne moreš sam – potem pridejo oni.

Viri:

• Gorska reševalna zveza Slovenije, objava na družbenih omrežjih
• Uprava RS za zaščito in reševanje
• Slovenska vojska, podatki o helikopterskih intervencijah v sodelovanju z GRS

Pripravil: N. Z.