Levica zaloputnila vrata sodelovanju: Partnerstvo z vlado razglasili za prazno, svojih rešitev pa niso pokazali – so udobje postavili pred odgovornost? (VIDEO)
Koalicija je opoziciji ponudila sodelovanje pri ključnih vprašanjih države, Levica in Vesna pa sta vabilo zavrnili skoraj takoj. Uradno zato, ker naj bi bil dokument “vsebinsko prazen”. A prav ta hitra zavrnitev razkriva nekaj precej neprijetnega: ko pride možnost vpliva, je očitno najlažje ostati zunaj in metati očitke od daleč.
Ko je “ne” lažji od vsakega predloga
Poslanska skupina Levice in Vesne v partnerstvu s koalicijo ne bo sodelovala. Tako so odločili po prejemu uradnega vabila, sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je pojasnila, da je osnutek dokumenta vsebinsko prazen, dosedanje poteze nove koalicije pa naj bi jasno kazale njeno usmeritev. A ravno tu se zgodba zaplete. Če je dokument res prazen, zakaj ga Levica ni poskusila napolniti s svojimi predlogi? Če je smer vlade po njihovem nevarna, zakaj se že vnaprej odpovedati možnosti, da bi jo popravljali, omejevali ali vsaj javno soočili s konkretnimi zahtevami? Najlažje je zavrniti. Veliko težje je priti za mizo, napisati rešitve, zahtevati spremembe in pokazati, da politika ni samo nasprotovanje zaradi nasprotovanja.
Partnerstvo ni bila poročna pogodba z vlado
Pri tem je pomembno poudariti, da partnerstvo ne pomeni vstopa v koalicijo. Ne pomeni podpore vladi. Ne pomeni, da bi Levica morala dvigniti roko za vsak zakon, ki pride iz vladnih vrst. Pomeni pa možnost sodelovanja pri večjih sistemskih vprašanjih, kjer bi lahko opozicija dala svoje pripombe, zahteve in popravke. Prav zato je zavrnitev Levice toliko bolj pomenljiva. Nihče jih ni silil, da postanejo del oblasti. Ponujena jim je bila možnost, da vplivajo. Oni pa so se tej možnosti odpovedali, še preden se je sploh začel resen pogovor. To ni ravno dokaz politične moči. Bolj spominja na udobje stranke, ki raje ostane v varni coni večnega očitanja.
Velike besede, majhna pripravljenost
Levica rada govori o socialni državi, zdravstvu, stanovanjih, delavcih in pravičnosti. Prav. To so pomembne teme. A če so res tako pomembne, potem bi jih morali odpreti povsod, kjer se ponudi priložnost. Tudi za mizo s političnimi nasprotniki. Morda predvsem tam. Če verjameš, da imaš boljše rešitve, jih pokažeš. Če verjameš, da vlada dela škodo, ji to dokažeš s konkretnimi predlogi, ne le z vnaprejšnjo zavrnitvijo. V tem primeru pa je Levica izbrala lažjo pot: dokument razglasiš za prazen, vabilo za nesprejemljivo, sebe pa za načelnega varuha ljudi. Lepo zveni. A ljudje od tega nimajo veliko.
Svoboda in SD sta zdaj pred testom
Medtem se v Svobodi in SD do vabila še nista opredelili. Njuna odločitev bo pokazala, ali bo opozicija v celoti sledila najtrši liniji Levice ali pa bo kdo vendarle preveril, ali se da iz pogovorov iztržiti kaj koristnega. Zavrnitev je politično vedno glasna, ni pa vedno pametna. Če bodo vrata zaprli vsi, bo koalicija dobila preprost odgovor za prihodnje očitke: sodelovanje smo ponudili, opozicija ga je zavrnila. In Levica ji je ta argument podarila prva. Skoraj na pladnju.
Ljudje ne živijo od politične drže
Na koncu ostane najbolj preprosto vprašanje: komu takšna politika koristi? Državljanom, ki čakajo na boljše zdravstvo? Mladim, ki iščejo stanovanja? Delavcem, ki jih zanimajo plače in davki? Težko. Njim ne pomaga, če stranka že na začetku reče, da za mizo ne bo sedla. Politična drža je lahko všečna, aplavz na družbenih omrežjih je lahko hiter, toda odgovornost se meri drugje. Meri se tam, kjer moraš tudi z nasprotnikom govoriti o rešitvah. Levica pa je tokrat izbrala nekaj drugega: ostati zunaj, kritizirati od daleč in se izogniti tveganju, da bi morala pokazati, kaj bi v resnici znala doseči.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
