Ljudem naj bi govorili, da denarja ni, nato so javne plače zvišali za dve milijardi

15. jan. 2026, ob 14.16
Posodobljeno pred 10 meseci
31942
100 SEK

Svarili so pred javnofinančno apokalipso, če bi davčno razbremenili plače. Danes gledamo povsem drugo sliko: strošek plač v javnem sektorju je eksplodiral, davčne obljube pa so izpuhtele. Kako smo prišli do tega razkoraka med besedami in dejanji?

Ko številke povedo več kot govori

Tik pred prazniki je statistični urad objavil podatke, ki so v prazničnem vrvežu skoraj neopazno zdrsnili mimo. Povprečna bruto plača v Sloveniji je oktobra dosegla 2.572 evrov, kar je 7,7 odstotka več kot leto prej. A pravi šok se skriva v podrobnostih. Plače v zasebnem sektorju so zrasle za 5,2 odstotka. V javnem sektorju? Kar za 12,1 odstotka. Razlika ni naključje, temveč neposredna posledica plačne reforme vlade Roberta Goloba.

Reforma, ki še ni rekla zadnje besede

Leto 2025 je javnim uslužbencem prineslo dva od šestih dogovorjenih dvigov plač. Še dva sledita prihodnje leto, zadnja pa v letih 2027 in 2028. Po izračunih ekonomistov bo masa plač v javnem sektorju leta 2026 kar za 39 odstotkov višja kot pred štirimi leti – skoraj dve milijardi evrov več. In tu se začne politični déjà vu.

Ko je bilo 800 milijonov preveč

Se še spomnite razprav ob davčni razbremenitvi plač v času vlade Janeza Janše? Takrat so Luka Mesec, Matjaž Han in finančni minister Klemen Boštjančič svarili pred razpadom javnih financ. Ocenjeni izpad: 800 milijonov evrov – in še to postopno. Danes, ko je strošek javnih plač dvignjen za dve milijardi letno, teh svaril ni slišati.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Obljube, ki so izpuhtele

Davčna reforma, ki naj bi razbremenila plače? Prelagana, razvodena in na koncu opuščena. Namesto tega novi prispevki, nižje neto plače in znani stavek: »Kje bomo pa to nadomestili?« Ironija je očitna. Ko je šlo za razbremenitev zaposlenih, denarja ni bilo. Ko je šlo za rast javnega sektorja, se je našel – brez resnih vprašanj.

Grenak priokus

Pod črto ostaja občutek, da so bile besede eno, dejanja pa nekaj povsem drugega. Denar očitno obstaja. Le prioritete so drugačne. In prav v tem razkoraku med obljubami in realnostjo se skriva razlog, zakaj mnogi danes govorijo o politični prevari.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/ Tomaž Lisec

31942
100 SEK