Mahnič udaril brez zavor: »Ne dovolite, da se državni denar steka v njihove žepe«
Žan Mahnič je ob razpisu jesenskega referenduma izrekel enega najostrejših političnih pozivov doslej. V ospredje je postavil Alenko Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba ter glasovanje 11. oktobra označil za odločanje med učinkovitim nadzorom oblasti in zaščito korupcije.
Tri imena, en referendum in izjemno težke besede
Poslanec SDS Žan Mahnič pred referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni izbiral besed. Volivcem je sporočil: »Če ne želite, da se državni denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba, potem bomo šli množično 11. oktobra na volišča in glasovali ZA.«
Mahnič je šel še korak dlje. Po njegovih besedah naj bi tisti, ki bodo glasovali proti uveljavitvi zakona, s tem podprli »krajo, klientelizem in korupcijo«. Gre za ostro politično oceno poslanca SDS, ne za ugotovitev sodišča ali drugega pristojnega organa. Prav zato bo njegova izjava skoraj zagotovo postala ena osrednjih točk referendumske kampanje.
Kaj bodo volivci sploh odločali?
Državni zbor je zakonodajni referendum razpisal za nedeljo, 11. oktobra 2026. Volivci bodo odgovarjali na vprašanje, ali podpirajo uveljavitev novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja. Volilna opravila se bodo začela 1. septembra, odlok o razpisu pa je podprlo 57 poslancev, medtem ko proti ni glasoval nihče.
Novela posega v pravila, po katerih delujejo parlamentarne preiskovalne komisije. Te ne ugotavljajo kazenske odgovornosti, temveč predvsem politično odgovornost nosilcev javnih funkcij ter okoliščine v zadevah javnega pomena. Prav tu se začne spor: koliko moči naj ima parlamentarna večina, ko preiskuje porabo javnega denarja, poslovne povezave in odločitve oblasti?
.@ZanMahnic: 👉 Če ne želite, da se denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba, potem 11. oktobra na referendumu glasujte ZA ✅ pic.twitter.com/aUU1msQc8q
— SDS (@strankaSDS) July 24, 2026
Zagovorniki: preiskav ni več mogoče blokirati
Podporniki novele trdijo, da so parlamentarne preiskave v preteklosti pogosto obstale zaradi zavlačevanja, pravnih postopkov in političnih blokad. Opozarjajo, da je bilo od osamosvojitve ustanovljenih več deset komisij, končno poročilo pa je sprejel le manjši del.
Po njihovi razlagi zakon ne odpravlja sodnega varstva, ampak omejuje možnost, da bi preiskovanci že na začetku pred ustavnim sodiščem izpodbijali sam akt o odreditvi preiskave. Zagovorniki menijo, da so se takšni postopki uporabljali tudi za zavlačevanje in preprečevanje nadzora nad politiki ter upravljavci javnega denarja.
Mahnič je referendum zato predstavil kot veliko odločanje o korupciji. Z omembo Goloba, Jankovića in Bratuškove je pravno vprašanje spremenil v zelo osebno politično sporočilo: kdo po njegovem mnenju ščiti javni denar in kdo želi preprečiti učinkovite preiskave.
Nasprotniki svarijo pred političnim obračunavanjem
Pobudniki referenduma zgodbo vidijo povsem drugače. S skoraj 44.619 podpisi so zahtevali glasovanje, ker menijo, da novela odpravlja pomembno varovalko pred zlorabo parlamentarnih komisij. Opozarjajo, da posameznik po novem ne bi mogel več vnaprej zahtevati presoje ustavnosti akta, s katerim je bila preiskava odrejena.
Kritiki se bojijo tudi poseganja v zasebnost in pridobivanja občutljivih podatkov brez dovolj močnega predhodnega sodnega nadzora. Po njihovem mnenju bi lahko politična večina parlamentarno preiskavo uporabila za pritisk na nasprotnike, podjetja, novinarje, civilno družbo ali posameznike, ki niso pravnomočno obsojeni za nobeno kaznivo dejanje.
To je torej jedro referenduma: na eni strani zahteva po učinkovitejšem političnem nadzoru, na drugi strah pred preveliko močjo parlamentarne večine.
Glas ZA in glas PROTI ne pomenita istega kot podpora pobudnikom
Pri glasovanju bo pomembna tudi jasna razlaga. Glas ZA pomeni podporo uveljavitvi novele zakona. Glas PROTI pomeni zavrnitev novele, za kar si prizadevajo pobudniki referenduma.
Da bi bil zakon zavrnjen, mora proti njemu glasovati večina tistih, ki bodo veljavno glasovali, hkrati pa mora biti glasov PROTI najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Ne bo torej odločalo le razmerje med glasovi, ampak tudi udeležba.
Mahnič je s svojo izjavo že nakazal, da bo kampanja vse prej kot mirna. Razprava ne bo ostala pri členih zakona, ampak se bo vrtela okoli korupcije, javnega denarja, političnih zlorab in konkretnih imen. Vprašanje je le, ali bodo volivci 11. oktobra odločali predvsem o vsebini zakona – ali pa bo referendum postal obračun med novo oblastjo in nekdanjimi političnimi veljaki.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
