Po treh letih in pol je počilo: Zakon o RTVS obstal, ena določba vendarle padla
Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti dvema odločilo, da novi način upravljanja RTV Slovenija ni v Ena najbolj odmevnih ustavnopravnih zgodb zadnjih let je dobila epilog. Ustavno sodišče je presodilo, da novi način upravljanja RTV Slovenija ni v neskladju z ustavo, vendar je hkrati razveljavilo določbo, ki bi omogočala razrešitev svetnika že zaradi ovadbe KPK.
Pet glasov za, dva proti
Po treh letih in pol pravnega, političnega in javnega prerekanja je Ustavno sodišče vendarle sprejelo končno odločitev o noveli zakona o RTV Slovenija. Za odločitev je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti pa dva. Iz odločanja sta bila izločena Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon.
Proti večinskemu stališču sta glasovala Marko Starman in Rok Svetlič, ki sta pripravila tudi odklonilni ločeni mnenji. Pritrdilni ločeni mnenji sta napisala Primož Gorkič in Katja Šugman Stubbs. Že v začetku julija se je neuradno poročalo, da je odločitev sprejeta z izidom pet proti dva, vendar takrat njena obrazložitev in ločena mnenja še niso bila javno objavljena.
Jedro spora ni bil le novi svet RTVS
Novela, ki jo je državni zbor sprejel leta 2022, je ukinila dotedanji programski in nadzorni svet ter ju nadomestila z enotnim Svetom RTV Slovenija. Generalnega direktorja je zamenjala štiričlanska uprava, pomembnejšo vlogo pri imenovanju novega sveta pa so dobili zaposleni, neodvisne institucije in organizacije civilne družbe.
Vlada je zakon predstavljala kot pot do institucionalne in programske avtonomije, zmanjšanja neposrednega vpliva politike ter zaščite uredniške neodvisnosti. Svet je bil zamišljen kot 17-članski organ, medtem ko je štiričlanska uprava nadomestila nekdanji sistem vodenja z enim generalnim direktorjem.
Najbolj sporen pa ni bil le novi model. Pobudniki s prvopodpisanim nekdanjim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem so nasprotovali predvsem temu, da so mandati članom prejšnjih organov in nekdanjemu vodstvu prenehali neposredno na podlagi zakona, še preden bi se iztekli.
Zakaj je večina dovolila takojšnjo zamenjavo?
Ustavno sodišče je presodilo, da je lahko hkratno prenehanje mandatov vseh nekdanjih organov primeren ukrep za doseganje neodvisnejšega upravljanja RTV Slovenija. Postopen prehod, pri katerem bi posamezni člani ostali na položajih do izteka svojih mandatov, po oceni večine ne bi omogočil takojšnje uvedbe novega sistema.
Sodniki so tehtali med posegom v položaj nekdanjih svetnikov in vodstva ter koristjo, ki naj bi jo novi model prinesel institucionalni avtonomiji javnega medija. Večina je ocenila, da je zakonodajalec lahko zamenjal celotno strukturo hkrati, saj bi bilo sicer delovanje starega in novega sistema dalj časa prepleteno. Ustavno sodišče je vprašanje predčasnega prenehanja mandatov obravnavalo že ob začasnem zadržanju zakona leta 2023, ko so pobudniki opozarjali tudi na odsotnost individualnega pravnega varstva.
Odločitev ni potrdilo, da je RTVS res depolitizirana
Tu je potrebna pomembna razlika. Ustavno sodišče ni presojalo, ali je sedanja RTV Slovenija dejansko politično neodvisna, ali njeno vodstvo dela dobro in ali so njeni programi dovolj pluralni. Presojalo je predvsem, ali je zakonodajalec z izbranim modelom prestopil ustavne meje.
Odločba zato ne pomeni, da je sedanji način upravljanja edini dopusten ali najboljši. Sodišče je izrecno poudarilo, da ima zakonodajalec pri sestavi organov javnega medija široko polje presoje. Člane lahko imenujejo civilna družba in neodvisne institucije, lahko jih voli državni zbor ali pa zakon združi oba pristopa.
To pomeni, da bi lahko prihodnja parlamentarna večina model znova spremenila. Toda tudi morebitna nova ureditev bi morala zagotavljati pluralnost, samostojnost članov ter institucionalno in programsko avtonomijo javnega medija.
Ena določba vendarle ni prestala presoje
Novela pa ustavnega preizkusa ni prestala v celoti. Sodišče je razveljavilo določbo, po kateri bi bilo mogoče člana Sveta RTV Slovenija predčasno razrešiti že zaradi ovadbe, ki bi jo Komisija za preprečevanje korupcije vložila ob zaznavi znakov kaznivega dejanja.
Večina je ocenila, da so zgolj »razlogi za sum« prenizka meja za tako resno posledico, kot je predčasna izguba mandata. Ovadba namreč še ne pomeni, da je posameznik storil kaznivo dejanje. Takšna ureditev je zato posegala v ustavno varovano domnevo nedolžnosti. Tudi pobudniki so v postopku opozarjali, da so bili razlogi za predčasno prenehanje mandata zapisani preširoko in premalo določeno.
Spor je končan, razprava o RTVS pa nikakor ne
Končna odločitev daje sedanjemu sistemu upravljanja trdnejšo pravno podlago in zaključuje postopek, ki se je začel konec leta 2022. Novelo so sicer volivci 27. novembra 2022 potrdili tudi na zakonodajnem referendumu.
Toda s pravnim epilogom se politični spor ne končuje. Nasprotno. Vprašanja financiranja, gledanosti, zaupanja javnosti, politične uravnoteženosti in odgovornosti vodstva ostajajo odprta. Ustavno sodišče je odločilo, kaj je ustavno dopustno. Ali sedanji sistem res zagotavlja boljšo, neodvisnejšo in kakovostnejšo RTV Slovenija, pa bodo morali pokazati delo zavoda, njegovi rezultati in predvsem gledalci, poslušalci ter bralci.
