Ministrica naredila prve ostre reze: direktorjev pol manj, prihranek milijonski
Na novem Ministrstvu za okolje in prostor so močno skrčili vodstveno strukturo. Število direktoratov so prepolovili, kabinetne zaposlitve zmanjšali s 17 na dve, samo pri plačah vodilnih pa naj bi država letno prihranila več kot 1,2 milijona evrov.
Iz treh ministrstev in ene službe je nastal enoten resor
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je ob prvem celovitem pregledu razmer predstavila številke, ki so nemudoma sprožile politične odzive. Novo ministrstvo je pod eno streho povezalo naloge, ki so bile prej razdeljene med tri ministrstva in eno vladno službo.
Gre za obsežen resor, ki zdaj združuje okolje, naravo, podnebje, prostor, graditev, stanovanja, vode in obnovo po naravnih nesrečah. Reorganizacija zato ni pomenila zmanjšanja pristojnosti, temveč združevanje podpornih služb in odstranjevanje podvajanj.
Direktoratov polovico manj, kabinet skoraj izpraznjen
Pred reorganizacijo je bilo v primerljivih strukturah šest direktoratov, po novem so trije. Skupno število organizacijskih enot se je zmanjšalo s 76 na 48 oziroma za 36,8 odstotka.
Število ministrov, ki so pokrivali ta področja, se je zmanjšalo s treh na enega, državnih sekretarjev je namesto sedmih le še tri. Še izrazitejša je sprememba pri kabinetnih zaposlitvah: teh je bilo prej 17, zdaj sta predvideni le dve. Tudi direktorjev direktoratov je namesto šestih samo še tri.
Po izračunu ministrstva naj bi takšna racionalizacija samo pri plačah vodstvenega kadra prinesla 1.211.952 evrov prihranka na leto.
»Da se! Čestitke, Polona Rifelj,« je bilo zapisano v političnem odzivu, v katerem so reorganizacijo primerjali z ravnanjem prejšnje vlade in njenim povečevanjem števila ministrstev ter direktoratov.

Toda celotna kadrovska slika ima tudi drugo plat
Prihranek pri vodstvu še ne pomeni, da ima ministrstvo manj zaposlenih. Primerjava s stanjem junija 2022 kaže, da je bilo takrat na vsebinsko primerljivem resorju zaposlenih 437 ljudi, julija 2026 pa jih je bilo 538. To je 102 zaposlena več, njihov ocenjeni dodatni strošek pa znaša okoli 3,9 milijona evrov na leto.
Prvi korak je bil torej storjen na vrhu. Pravi odgovor na vprašanje, ali bo manj vodstvenih ravni pomenilo tudi hitrejše postopke, boljše črpanje evropskega denarja in učinkovitejše delo, pa bodo lahko dali šele rezultati.
Pripravil: I.M.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor