Mjanmar: vsi so ga že odpisali. Potem so ga po 125 urah našli živega

03. apr. 2025, ob 11.21
Posodobljeno pred 16 dnevi
857
250 SEK

Zadnji dih pod ruševinami: Rešitev po 125 urah in nov val nevarnosti v Mjanmaru

NEPJIDO, 3. APRIL 2025 – Številke so zastrašujoče: več kot 3000 mrtvih, čez 4500 ranjenih, več sto ljudi pa še vedno pogrešanih. A v morju obupa se pojavi nekaj, kar se zdi kot čudež – moški, ki so ga po 125 urah rešili izpod betonskih plošč. Živ. In stabilen. Medtem pa Mjanmar pretresa nova grožnja – deževje in politična napetost.

Čudež v Mandalaju

Bil je torek. Reševalci iz Kitajske, ki v Mjanmarju sodelujejo v mednarodnih misijah, so v razbitinah Mandalaja zaslišali udarce. Žetretji dan niso slišali ničesar. Potem pa – tihi zvok. Kot prsti, ki tolčejo po cevi. Pa še enkrat. In spet.

„To je bil trenutek, ko so vsi utihnili. Slišali smo šibek zvok – udarjanje – in takoj smo se odzvali,“ je povedal član kitajske enote za hitro odzivanje, navaja Reuters.

Ko so ga potegnili iz razpoke med betonom, je bil izčrpan, dehidriran, a – živ. V Mandalaju, drugem največjem mestu v državi, kjer še vedno smrdi po prahu in razkroju, je bil to trenutek upanja, ki ga tam ni več prav pogosto.

Napovedano deževje kot nova smrtna grožnja

Kot da potres in politična kriza ne bi bila dovolj. Zdaj še to. Al Jazeera in BBC Weather sta v sredo poročala o napovedanem deževju, ki naj bi trajalo do 11. aprila. Močna monsunska fronta, ki naj bi prečkala regijo, lahko povzroči še več katastrofe.

„Če začne deževati, bodo ljudje, ki so pokopani pod ruševinami, lahko utonili, tudi če so preživeli do zdaj,“ je opozoril humanitarni delavec, ki deluje v Mandalaju (Reuters, 2. april 2025).

Voda pomeni tudi še eno stvar: konec upanja. Saj veste, voda prodre tja, kamor niti roke reševalcev ne morejo. In ko enkrat pride… je prepozno.

Mjanmarska resničnost: vojna, ruševine in brezbrižna oblast

Še preden so se tla stresla, je bila država na robu razpada. Od leta 2021, ko je vojska izvedla puč in odstranila izvoljeno voditeljico Aung San Suu Kyi, je Mjanmar v trajni krizi. Po poročanju The Guardian se je nasilje le stopnjevalo, humanitarna dostava pa postajala nemogoča.

In zdaj? Po potresu, ki je prizadel več kot 28 milijonov ljudi, razselil na desettisoče in za sabo pustil gore ruševin, se oblast ukvarja z… diplomacijo. General Min Aung Hlaing se je namreč danes – ja, prav danes – odpravil na regionalni vrh v Bangkoku. BBC poroča, da se s tem želi legitimirati pred sosedami, medtem ko je domači teren v pepelu.

Seveda so iz vojaških vrst sporočili, da so razglasili 20-dnevno premirje. A le “dokler nas ne napadejo”, kot so dodali v isti sapi. Skeptiki, predvsem v opozicijskih vrstah, opozarjajo, da gre za manever – humanitarni PR.

Številke, ki govorijo same zase

  • 3.128 potrjenih mrtvih (mjanmarsko veleposlaništvo na Japonskem, 3. april)
  • Več kot 4500 ranjenih,
  • Pogrešanih: 370,
  • 15.000+ razseljenih,
  • 53 pomočnih letalskih prevozov,
  • 1.900 tujih reševalcev iz 15 držav.

Reševalne ekipe iz Indije, Kitajske, Tajske, Rusije in celo Pakistana – vse delujejo na terenu. Vendar do podeželskih območij skoraj nihče ne pride. “Vse ostane v mestih. Ljudje na vasi… ti pa umirajo,” je povedal prostovoljec iz Malezije za VOA News.

Human Rights Watch medtem opozarja, da vojska – po nekaterih podatkih – zavestno usmerja pomoč stran od območij, kjer delujejo uporniki. To ni samo neetično. To je vojni zločin, pravijo.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!
V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

In še Bangkok…

Potres se ni ustavil pri meji. V Bangkoku se je zrušila stolpnica. Umrlo najmanj 15 ljudi. 72 jih še pogrešajo. Bangkok Post poroča, da oblasti sumijo napake pri gradnji.

Reševalci so previdni. Vsak udarec po betonu lahko sproži nov zlom konstrukcije. A še vedno tolčejo. Vedno znova.

Kje smo zdaj?

Medtem ko svet opazuje številke, se v Mjanmarju odvijajo osebne drame. Mati, ki ne najde sina. Deklica, ki jo pestuje vojak, ker ni več nikogar drugega. In moški, ki je pet dni dihal zrak skozi razpoko.

Reševalec, ki ga je izkopal, je za CNN povedal le: „Na koncu dneva nismo vojaki, smo ljudje. Če je nekdo tam spodaj, ga bomo poiskali. Vsaka sekunda šteje.“

Čas se izteka

Z vsako uro je upanja manj. Če deževje doseže Mandalaj in okolico, bo postalo nemogoče nadaljevati z iskanjem. Voda, ki vdira, ni samo nevarna. Je sodba.

Vprašanje je, ali bo svet dovolj hiter – in dovolj odločen – da pomaga ne glede na politiko. Ali bo prevladal humanitarni instinkt ali diplomatski molk?

Odgovor se ne piše v pisarnah, temveč v blatu pod ruševinami. In čeprav je bil včerajšnji čudež v Mandalaju nekaj, kar bo šlo v zgodovino… življenja drugih še vedno visijo na nitki.

Pripravil: N. Z.

Vir: Reuters, BBC, AFP, Al Jazeera, Bangkok Post, VOA News, The Guardian, Human Rights Watch

857
250 SEK