Nad interventni zakon zdaj še Fiskalni svet: prižgal je rdečo luč
Interventni zakon za razvoj Slovenije naj bi spodbudil gospodarstvo, toda novi izračuni odpirajo precej manj prijetno vprašanje: koliko bi ukrepi stali javne finance? Fiskalni svet ocenjuje, da bi se samo leta 2027 javnofinančni saldo neposredno poslabšal za okoli 1,2 milijarde evrov.
1,2 milijarde evrov že v prvem letu
Fiskalni svet je v danes objavljeni analizi opozoril, da bi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije lahko javnofinančni položaj poslabšal precej dlje, kot bi morda sklepali iz izraza »interventni«. Za leto 2027 ocenjuje neposredno poslabšanje salda za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega BDP.
Največja posamezna učinka bi po izračunih prinesla razvojna oziroma socialna kapica za bruto dohodke nad 7.500 evrov, ocenjena na 264 milijonov evrov, ter možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, ocenjena na 257 milijonov evrov. Fiskalni svet ob tem opozarja, da skupnih 1,2 milijarde ne gre razumeti kot trajni letni strošek v enaki višini, saj zakon vsebuje tudi začasne ukrepe.
Gospodarska rast bi del računa pokrila – ne pa vsega
Zagovorniki razvojnih ukrepov računajo tudi na večjo gospodarsko aktivnost. Analiza Fiskalnega sveta takšen pozitiven učinek dejansko predvideva, vendar naj ta ne bi bil dovolj velik.
Po opravljenih simulacijah bi višja gospodarska aktivnost kratkoročno nadomestila približno četrtino neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda, dolgoročno oziroma v desetih letih pa približno polovico. V scenariju brez dodatnih prilagoditev bi negativni vpliv na javne finance tako ostal. Fiskalni svet ocenjuje, da bi bil lahko javni dolg čez deset let za dobrih osem odstotnih točk BDP višji kot brez teh ukrepov.
Izračune so zahtevali že avgusta
Vprašanje dejanskega stroška zakona ni novo. Vladna fokusna skupina za davke je 11. avgusta posebej razpravljala o njegovem vplivu na državni proračun in se dogovorila, da Fiskalni svet pripravi dinamični izračun finančnih učinkov predvidenih ukrepov.
Gre sicer za zakon, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja, predlog pa je vložila skupina poslancev. Postopek še spremlja referendumsko dogajanje; Ustavno sodišče je julija odločilo, da referendum o zakonu ni ustavno izključen.
Ključno vprašanje ostaja cena ukrepov
Fiskalni svet poudarja, da so izračuni zaradi razpoložljivih podatkov in uporabljenih predpostavk negotovi. Toda skupna ugotovitev vseh njihovih simulacij je enaka: dodatna gospodarska rast neposrednega poslabšanja javnih financ ne bi v celoti nadomestila.
Ker je Fiskalni svet neodvisen in samostojen državni organ za nadzor javnofinančne politike, bo njegova analiza verjetno pomemben del nadaljnje razprave o tem, kakšno ceno imajo predlagane razvojne spodbude in kdo jo bo dolgoročno nosil.
Pripravil: I.M.
Vir: Fiskalni svet
