Ne, ni šala: ta francoski otok ima zdaj 50 % carino v ZDA – in nihče ne ve, zakaj
Niti školjke niso ostale varne pred zadnjim valom carinskih ukrepov ZDA. 2. aprila 2025 je predsednik Donald Trump objavil novo serijo “recipročnih dajatev” in presenetil tudi najbolj izkušene opazovalce svetovne trgovine. Na seznamu prizadetih? Majhno francosko čezmorsko ozemlje Sveti Peter in Mikelon. Lokacija, ki se sliši kot nekaj iz pravljice, je zdaj na udaru – s kar 50-odstotno carino. Da, prav ste prebrali. Petdeset.
Francoska enklava v severnoameriškem ribiškem pasu
Sveti Peter in Mikelon (Saint-Pierre-et-Miquelon) leži komaj 25 kilometrov od kanadske Nove Fundlandije. Je del Francije, a tudi nekakšna zgodovinska anomalija – poslednji košček nekdanjih francoskih kolonialnih posesti v Severni Ameriki. Po podatkih CIA World Factbook živi tam približno 5.195 ljudi, razpršenih predvsem na dveh otokih. Večina na Saint-Pierru, manjši del na Miquelon-Langlade.
In gospodarstvo? Ribolov. Predelava morskih sadežev. Pa javni sektor. Po podatkih CIA je javna uprava tvorila več kot 46 % BDP že leta 2010 (novejših ni). Več kot tri četrtine ljudi naj bi bilo delovno sposobnih.
Ampak – kaj zdaj, ko ZDA uvajajo 50-odstotne carine prav na izvoz predelanih rakov in školjk s teh otokov?
Trumpov seznam: Šok za najmanjše, usmiljenje za večje
„Trump je odprl novo fronto trgovinske vojne,“ poroča Reuters. In tokrat ni nič kaj mehkužen. Večina sveta je bila udarjena z 10-odstotno osnovno carino, a nekatere destinacije, za katere Washington ocenjuje, da izkoriščajo trg ZDA, so dobile t. i. “recipročno carino”. Med njimi – Sveti Peter in Mikelon, z najvišjo: 50 %. Enako je doletelo tudi Lesoto.
Kaj to sploh pomeni v praksi? Šef lokalne ribje zadruge Jean-Michel Petit v izjavi za France 3 pravi: „To je katastrofa. Večina našega izvoza je šla v ZDA. Zdaj bomo ceno dvignili za pol, kar nas bo izrinilo iz trga.“
Začetek konca ribarskega upanja?
Zgodovina otočja je prepletena z ribolovom. Vse od 16. stoletja, ko so tja prihajali baskovski ribiči, so ti otoki živeli z morjem. Po drugi svetovni vojni so se umestili kot podporno pristanišče za ribiške flote iz Francije. Toda v zadnjih desetletjih se je število ladij zmanjševalo. Tudi spor s Kanado zaradi kvot je prizadel regijo. Zdaj pa še carine.
„Nimamo več manevrskega prostora,“ je v oddaji FranceInfo opozorila Caroline Bourgain, poslanka iz Saint-Pierra. „Bojimo se, da bo mladina še bolj zapuščala otok.“
Francija na preizkušnji: ali bo skočila v bran?
Na potezi je tudi Pariz. Po informacijah Le Monde je francosko zunanje ministrstvo že zahtevalo dodatne razlage od ameriškega veleposlaništva. EU naj bi pripravljala koordiniran odgovor, a je vprašanje, kako visoko na seznamu prioritet je to drobno ozemlje.
„To je del Francije. In del EU. Ne moremo si privoščiti, da bi ga pustili na cedilu,“ je za Politico komentiral evropski poslanec François-Xavier Bellamy.
Medtem pa župan Saint-Pierra, Yannick Cambray, opozarja: „Na nas so pozabili. Vedno znova. A zdaj gre za preživetje.“
Kaj sledi? Možne rešitve ali dolgo zimo brez izhoda?
Brez trgovine z ZDA bodo morali lokalni podjetniki najti alternativne trge. Kanada? Težko. Tam so kvote že zasičene. Francija? Morda, a stroški prevoza so visoki.
Kot pravi ekonomist Pierre-Alexandre Balland z univerze v Toulousu: „Manjši otoki z visoko odvisnostjo od enega sektorja so najbolj ranljivi v trgovinski vojni. In ta primer to potrjuje.“ (vir: Le Figaro)
Tudi Svetovna trgovinska organizacija bi lahko bila vpletena – če bi Francija sprožila postopek. A to traja. Leta. In otočje toliko časa nima.
Droben košček sveta, veliko na kocki
Sveti Peter in Mikelon je morda za marsikoga le pikica na zemljevidu. A za svojih 5.000 prebivalcev pomeni vse. In zdaj, ko jih je udarila Trumpova trgovinska sekira, je vprašanje preprosto: jih bo Francija rešila ali bodo obtičali v lastnem morju?
Ena stvar pa je gotova – ko gre za globalne trgovinske vojne, majhni vedno plačajo največji račun.
Pripravil: N. Z.
Vir: Reuters, CIA World Factbook, France 3, FranceInfo, Le Monde, Politico, Le Figaro
