• 17.8C Novo mesto
  • 04:18
  • Pon, 26.08.2019

Nepremičninski zakon razburja državljane in občine

Župane občin Sevnica, Šentrupert, Mirna, Mokronog-Trebelno in Trebnje smo povprašali po njihovem stališču do napovedanega davka.

 

Napovedani davek na nepremičnine, ki ga želi vlada prvič pobrati že letos, dodobra razburja javnost. Uradi geodetske uprave (GURS) so polni, pritožb na informativne izračune zaradi številnih napak ne manjka. Zaplete je povzročala tudi nerezidenčnost, ki je bila sprva visoko obdavčena, a je vlada popustila in napovedala, da bodo vsa stanovanj obdavčena po nižji 0,15-odstotni stopnji. Zakon medtem čaka tudi na odločitev ustavnega sodišča o njegovi skladnosti z ustavo.

 

Ne le državljani, nezadovoljne so tudi občine.

 

Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica:

Ukinitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in uveljavitev davka na nepremičnine pomeni neposredno ogrožanje razvojnega potenciala občine Sevnica. Nesprejemljiv je tako za občane kot gospodarstvo, negativne učinke pa ima tudi na občinski proračun. Odhodek iz proračuna se namreč iz 700 evrov, kolikor je znašal NUSZ za občinsko stavbo, zvišuje na 114.000 evrov letno za nepremičnine v lasti občine; bolj bodo obremenjene tudi krajevne skupnosti.

Negativni učinki davka so še bistveno bolj razsežni, saj dodatno obremenjuje prebivalstvo in predvsem v predelovalno dejavnost usmerjeno gospodarstvo, ki za svoje delo potrebuje velike površine. Občina Sevnica ima zaradi redke poselitve in odmaknjenosti od avtoceste visok indeks razvojne ogroženosti, gospodarski subjekti pa posledično nižjo dodano vrednost od slovenskega povprečja in občani tudi nižje aktivne prihodke. Davek sevniško gospodarstvo postavlja v nekonkurenčen položaj naproti podjetjem in posameznikom, ki poslujejo v osrednji slovenski regiji.

V preteklosti je bil NUSZ v občini Sevnica prostorski in predvsem socialni korektiv in čeprav so bili zavezanci vsi lastniki objektov, le-teh nismo visoko obremenjevali. NUSZ je bil hkrati izjemno pomemben vir proračuna Občine Sevnica, na katerega smo vezali sorazmeren razvoj celotnega območja občine, ta sredstva pa smo plemenitili z evropskimi viri.

Zakon o davku na nepremičnine v sedanji obliki ni samo nesprejemljiv, temveč je tudi strokovno neprimeren. Naši občani se srečujejo s težavami v povezavi z nepopolnimi, neusklajenimi in nerealnimi informativnimi izpisi, ki so med drugim predvsem posledica neusklajenih državnih prostorskih in drugih evidenc.

 

Dušan Skerbiš, župan Občine Mirna:

Informativni izračun o vrednostni nepremičnin je sprožil precej nezadovoljstva. Veliko občanov je bilo nezadovoljnih s podatki o njihovi lastnini na GURS-u, precej nepravilnosti pa je bilo tudi pri podatkih o lastnini občine Mirna, saj smo enkrat zavedeni kot občina, drugič pa kot krajevna skupnost. Menim, da se je zakon sprejemal izključno zaradi krpanja proračunskega primanjkljaja, ne pa kot sistemski zakon, ki bi dolgoročno in pravično obremenil davčne zavezance. Za sprejem takšnega zakona bi bilo potrebnega več časa in bolj sistematično pridobivanje podatkov, ki bi pripeljali do pravične obdavčitve predvsem tistih, ki so obogateli v tranziciji po letu 1991.

Država z nepremičninskim zakonom ukinja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je bil vir financiranja občin, zbrana sredstva pa so občine namenjale izključno za infrastrukturne projekte. Tako država spet jemlje občanom, državljanom, da bo lahko potešila svoje potrebe. Tri leta naj bi bil občinam sicer še namenjen enak delež kot doslej, potem pa bo denarja za investicije bistveno manj. Prepričan sem, da je treba zakon umakniti, ga primerjati s primerljivimi zakoni drugih evropskih držav, ga ustrezno popraviti in ga v primernem roku uvesti.

Obremenitev malega gospodarstva in malih ljudi bo pripeljala do še večjih socialnih stisk, predvsem pa do velikega nezadovoljstva, ki lahko vodi tudi do večjih demonstracij.

Krizni davek ali kakorkoli drugače imenovani začasni ukrep, ki bi vsaj malo zakrpal veliko proračunsko luknjo, da se ladja ne potopi, bi bil v tem trenutku boljša rešitev. Predvsem pa bi se vlada morala resno lotiti najprej tistih ukrepov, ki bodo obrnili kolesje rasti gospodarstva v državi. Samo rast gospodarstva nas lahko reši, dodatni davki pač ne.

 

Anton Maver, župan Občine Mokronog-Trebelno:

Na občini Mokronog-Trebelno se je do sedaj oglasilo že skoraj 100 lastnikov zemljišč, ki so prišli iskat pojasnitve k informativnem izračunu davka na nepremičnine. Največ vprašanj se seveda suče okoli dodelitve statusa zemljišča za gradnjo stavb.

Pogosti so primeri, in prav ti so najbolj problematični, ko na parceli stojijo kmetijsko gospodarska poslopja, kot so na primer hlev, drug kmetijski del stavbe in podobno, Pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo stavb (Uradni list RS, št. 66/2013), v nadaljevanju Pravilnik, na podlagi svojega 5. člena pravi, da gre v teh primerih za zemljišča, ki so primerna za gradnjo stavb. Kako se odločiti? Tako kot veleva zakon ali po zdravi kmečki pameti?

Je pa to le eden od problemov. Nadalje, pravilnik je ali nerazumen, na drugi strani pa premalo enoznačen in omogoča različne interpretacije, kar se tudi dejansko odraža v neuravnoteženih odločitvah občin. Nekatere občine so na primer prijavile le eno samo zemljišče za gradnjo stavb. Zakaj tako, težko razumemo.

Zainteresiranim občanom pomagamo tako, da skupaj napišemo zapisniške pritožbe. O njih bomo v hiši odločali v drugi polovici meseca, čakamo pa tudi na spremembo Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe pa naj bi že doživljal tudi Pravilnik.

Glede na najavljene zakonodajne spremembe bi bilo po našem najpametneje, da bi se zemljišča za gradnjo stavb v tem letu vrednotila po modelu pozidanih stavbnih zemljišč in imela davčno osnovo 0,15. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bi moralo Pravilnik že popraviti v sodelovanju z občinami, kajti te smo tiste, ki najbolje poznamo konkretne težave na terenu. Pravilnik bi moral biti pripravljen še letos pred poletjem, kar bi občinam nato omogočilo dovolj časa za urejanje baz podatkov o zemljiščih za gradnjo stavb.

Glede na najavljene spremembe zakona pa se bojimo, da se nam bo delo podvojilo. Letos delamo nekaj, naslednje leto pa bomo vajo ponavljali. Tudi rezultati bodo posledično vsako leto drugačni. Da sploh ne pomislimo na dodatno nezadovoljstvo, ki bo s tem sproženo med ljudmi. Žalostno je, da vsak novi ukrep za izboljšavo težave samo še poglablja.

Čudimo se tudi temu, da GURS te dni ljudem na njihovo željo izdaja nove informativne izračune, za te pa še vedno upošteva določila zakona, ki je že v spreminjanju in se bo upošteval pri izdaji letošnjih odločb.

 

Rupert Gole, župan Občine Šentrupert:

Menim, da je šel zakon prezgodaj v obravnavo in sprejem, kajti v ozadju podatkovne baze niso urejene, zaradi tega imamo občine ogromno težav, ogromno naših občanov in občank tudi prihaja na občino. Poleg tega na občino prihajajo lastniki iz vse Slovenije, ki so morda šele zdaj ugotovili, da določene nepremičnine niso prepisali ali da so dediči neke nepremičnine in tako obremenjujejo občinsko upravo. Pri tem sama občina ne more dosti pomagati, ker je teža ureditve teh težav na strani GURS-a in v samem zakonu.

Poleg tega občine težko načrtujemo sredstva v letošnjem letu, kajti ne vemo, kdaj bomo dobili sredstva, ki smo jih v prejšnji letih dobivali iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), zato je naše poslovanje oteženo. Menim, da bi bilo bolje počakati eno leto in uskladiti podatkovne baze ter potem iti v spremembo zakona ali pa enostavno občinam prepustiti, da tako, kot je bilo to do zdaj, preko NUSZ-ja pobirajo davščino in jo usmerjajo v razvojne projekte.

Menim, da je tudi vsem tistim, ki so verjeli, da bo ta zakon prinesel učinke, zdaj jasno, da teh ni ter da je zakon prinesel veliko zmede in veliko slabe volje v že tako razpadajočo državno politiko, saj v ekonomskih razmerah, v katerih smo, zagotovo ni doprinos, ampak kvečjemu še dodatna zavora.

 

Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje:

Zakon je glede na količino podatkov preuranjen, zato bi ustavnemu sodišču predlagal, da ga zadrži do 1. januarja prihodnje leto. To bi omogočilo dovolj časa, da se podatki pregledajo in popravijo.

Na podlagi informativnega izračuna bi sicer morala Občina Trebnje plačati 110.000 evrov davka, kar je nemogoče. Samo za Osnovno šolo Trebnje bi morali na primer plačati 18.000 evrov, pa čeprav je bila šola zgrajena že na začetku 80. let prejšnjega stoletja.

Ugotavljam tudi, da so stvari nepregledne. Občini Trebnje so na primer zaračunali Osnovno šolo Mirna in več nepremičnin, ki so zdaj v občinah Šentrupert in Mokronog-Trebelno. Te podatke seveda urejamo, vendar moramo podrobno pregledati tja do 4.000 podatkov.

Menim, da uvajanje davka na vrat na nos ni dobro, pač pa bi ga morali uvajati postopoma. A žal je tako v naši državi, da je vse v zadnjem trenutku in vse nepopolno, stvari niso urejene, ljudem ne dajo niti časa, da jih kakovostno uredijo. Ob tem moram poudariti tudi, da je nepremičninski davek nepošten.

Občani so sicer zaradi informativnih izračunov neprestano pri nas in mi jim poskušamo potrebne dati informacije. Največ težav je bilo sicer z nerezidenčnostjo, kar je država že uredila. Ponekod pa imajo tudi velike težave z opredelitvijo zazidljivih zemljišč.

 J.S.