Nocoj kar trikrat streslo Slovenijo
So pa te dni tla v Sloveniji dokaj nemirna: včeraj so se tresla trikrat.
LJUBLJANA, JELŠANE – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 17.56 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 2,6. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa v bližini Jelšan. A to ni bilo edino tresenje tal v Sloveniji danes. Ob 18.00 so se tla z magnitudo 0,9 tresla v okolici Ivančne Gorice, 37 minut kasneje danes v Jelšanah – z 1,7 magnitude.
Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili posamezni prebivalci Jelšan in okoliških krajev, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.
So pa te dni tla v Sloveniji dokaj nemirna: včeraj so se tresla trikrat.
Po 14 na leto
V povprečju se na območju do 300 kilometrov od Slovenije vsako leto zgodi približno 14 potresov z magnitudo 4 ali več, kar pomeni približno en potres na mesec.
V zgodovini sta med najmočnejšimi potresi izstopala Idrijski potres leta 1511 z magnitudo približno 6,9, ki je povzročil okoli tri tisoč smrtnih žrtev, in Ljubljanski potres 14. aprila 1895 z magnitudo 6,1, pri katerem je umrlo 21 ljudi in so bile močno poškodovane številne stavbe. Močnejše potrese so zabeležili tudi v Brežicah leta 1917, Ilirski Bistrici leta 1956, Litiji leta 1963, na Kozjanskem leta 1974 ter v Posočju leta 2004.
Povzetek potresne nevarnosti po regijah Slovenije
Centralna Slovenija (Ljubljana in okolica)
To območje leži v pasu povečane potresne nevarnosti, zlasti regija Ljubljanske kotline in njeno zahodno okolico. Tam se najpogosteje pojavljajo močnejši potresi, kot je bil Ljubljanski potres leta 1895.
Zahodna Slovenija (blejski, primorski del)
Regija zahodne Slovenije, ob meji z Italijo, spada med najnevarnejše glede potresne aktivnosti, kar je mogoče opaziti tudi pri najvišjem projektnem pospešku tal in večji verjetnosti močnejših tresljajev.
Jugovzhodna Slovenija (Posavje, Novo mesto)
Posavje in širše jugovzhodne območje (npr. Novo mesto) izstopata po višji potresni nevarnosti, kar kažejo tako domače ocene kot nova karta potresne nevarnosti
Notranjska (osrednji del, recimo Postojna)
Notranjska se na podlagi kart potresne intenzitete in ocen uvršča v območje z vrednostmi VII in VIII EMS. Gre za območje z zmerno do visoko nevarnostjo, kar je potrjeno v uradnih regijskih ocenah.
Severovzhod in jugozahod (Prekmurje, dela Štajerske, Jadranska obala)
Ta območja spadajo v nižje razrede potresne nevarnosti (VI EMS), kar pomeni manjšo verjetnost intenzivnejših potresov.
Zakaj so nekatere regije bolj ogrožene?
- Tektonska struktura in paleotektonika: Pas z večjo nevarnostjo poteka po osrednjem delu države, od severozahoda proti jugovzhodu, kar sovpada z glavnimi tektonskimi prelomnicami in seizmogenimi območji
- Geološke značilnosti tal: Različne geomehanske lastnosti podlage povečujejo ali zmanjšujejo seizmični vpliv (npr. trdna skala v alpskih regijah, mehka sedimentna območja v ljubljanski kotlini).
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
