Normirani s.p. davčni izračun: toliko boste plačali

Normirani s.p. davčni izračun v letu 2026 ni več pri vseh podjetnikih preprosto štiri odstotke prihodkov. Višina davka je odvisna od letnih prihodkov, priznanih normiranih odhodkov, zavarovalnega statusa in davčne osnove. Razlike med rednim in popoldanskim normiranim s.p. so lahko zelo velike.

Kako deluje normirani s.p. davčni izračun?

Normirani s.p. davčni izračun se začne s prihodki, ki jih podjetnik ustvari v posameznem davčnem letu. Od teh se odštejejo zakonsko priznani normirani odhodki. Razlika predstavlja davčno osnovo, od katere se nato obračuna dohodnina.

Osnovna formula je:

prihodki – normirani odhodki = davčna osnova

Od davčne osnove se obračuna 20-odstotni davek, pri višjih davčnih osnovah pa se za presežni del uporablja 35-odstotna stopnja. Dohodnina normiranca je dokončni davek in se ne všteva v običajno letno dohodninsko osnovo.

Pomembno je, da normirani odhodki niso enaki dejanskim stroškom podjetnika. Gre za zakonsko določen odstotek prihodkov, ki se prizna ne glede na to, koliko stroškov je imel podjetnik v resnici.

Normirani s.p. davčni izračun za redni s.p.

Pri podjetniku, ki izpolnjuje predpisani pogoj vključenosti v zavarovanje na podlagi samozaposlitve, se do 60.000 evrov letnih prihodkov prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov. Za del prihodkov nad 60.000 evrov se normirani odhodki ne priznajo več. Trenutna ureditev pogoj veže na vključitev v zavarovanje v obsegu najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

Pri prihodkih do 60.000 evrov je zato izračun razmeroma preprost. Davčna osnova predstavlja 20 odstotkov prihodkov, od nje pa se plača 20-odstotni davek. Končni davek tako znaša štiri odstotke prihodkov.

Preden izberete zobozdravnika, preverite to – razlike v cenah so lahko ogromne

Večina Slovencev pri izbiri zobozdravnika naredi isto napako. Odločijo se prehitro in šele kasneje ugotovijo, da bi lahko za enako storitev plačali bistveno manj. Razlike v cenah so namreč pogost

Primer pri 10.000 evrih prihodkov: normirani odhodki znašajo 8.000 evrov, davčna osnova je 2.000 evrov, davek pa 400 evrov.

Primer pri 30.000 evrih prihodkov: priznanih je 24.000 evrov normiranih odhodkov, davčna osnova znaša 6.000 evrov, normirani s.p. davčni izračun pa pokaže 1.200 evrov davka.

Primer pri 60.000 evrih prihodkov: normirani odhodki znašajo največ 48.000 evrov, davčna osnova je 12.000 evrov, letni davek pa 2.400 evrov.

Nad 60.000 evri prihodkov se položaj hitro spremeni. Najvišji znesek priznanih normiranih odhodkov ostane 48.000 evrov, zato vsak dodatni evro prihodkov nad mejo v celoti povečuje davčno osnovo.

Pri 80.000 evrih prihodkov je davčna osnova 32.000 evrov, davek pa 6.400 evrov. Pri 100.000 evrih prihodkov je davčna osnova 52.000 evrov, davek pa 10.400 evrov. Pri 120.000 evrih prihodkov davčna osnova doseže 72.000 evrov, letna dohodnina pa znaša 14.400 evrov.

Ko davčna osnova preseže 72.000 evrov, se presežni del obdavči po 35-odstotni stopnji. Pri 130.000 evrih prihodkov znaša davčna osnova 82.000 evrov. Od prvih 72.000 evrov se plača 14.400 evrov davka, od presežnih 10.000 evrov pa še 3.500 evrov. Skupaj davek znaša 17.900 evrov. Enak primer je objavila tudi Finančna uprava.

Davčni izračun za popoldanski normirani s.p.

Popoldanski normiranec oziroma podjetnik, ki zahtevanega pogoja zavarovanja na podlagi samozaposlitve ne izpolnjuje, ima drugačno lestvico normiranih odhodkov.

Do 12.500 evrov prihodkov se mu prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov. Za del prihodkov med 12.500 in 30.000 evri se prizna 40 odstotkov odhodkov, za prihodke nad 30.000 evrov pa se normirani odhodki ne priznajo. Največji skupni znesek priznanih normiranih odhodkov je tako 17.000 evrov.

Pri 10.000 evrih prihodkov davčna osnova znaša 2.000 evrov, davek pa 400 evrov. Do te višine je obremenitev še vedno enaka štirim odstotkom prihodkov.

Pri 20.000 evrih prihodkov se za prvih 12.500 evrov prizna 10.000 evrov odhodkov, za naslednjih 7.500 evrov pa še 3.000 evrov. Skupni normirani odhodki znašajo 13.000 evrov, davčna osnova 7.000 evrov, davek pa 1.400 evrov.

Pri 30.000 evrih prihodkov so normirani odhodki 17.000 evrov, davčna osnova 13.000 evrov, normirani s.p. davčni izračun pa pokaže 2.600 evrov davka.

Pri 40.000 evrih prihodkov ostanejo normirani odhodki 17.000 evrov. Davčna osnova zato znaša 23.000 evrov, davek pa 4.600 evrov. Pri 50.000 evrih prihodkov je davčna osnova 33.000 evrov, davek pa 6.600 evrov.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Za popoldanskega normiranca se 35-odstotna stopnja začne uporabljati, ko davčna osnova preseže 33.000 evrov. Pri 60.000 evrih prihodkov je davčna osnova 43.000 evrov. Davek od prvih 33.000 evrov znaša 6.600 evrov, od presežnih 10.000 evrov pa še 3.500 evrov. Skupni davek je tako 10.100 evrov.

Zakaj davek ni vedno štiri odstotke?

Pogosta napaka je prepričanje, da vsak normirani s.p. vedno plača štiri odstotke od vseh prihodkov. To velja samo v delu, pri katerem se priznajo 80-odstotni normirani odhodki in se davčna osnova obdavči po 20-odstotni stopnji.

Ko se odstotek priznanih odhodkov zmanjša ali se odhodki sploh ne priznajo več, efektivna obdavčitev naraste. Pri popoldanskem normirancu s 50.000 evri prihodkov davek znaša 6.600 evrov oziroma 13,2 odstotka prihodkov. Pri 60.000 evrih prihodkov pa je davek 10.100 evrov oziroma skoraj 16,9 odstotka prihodkov.

Zato mora normirani s.p. davčni izračun vedno upoštevati celotno lestvico in ne le osnovne štiriodstotne formule.

Ali so v davčni izračun vključeni prispevki?

Davek in prispevki sta ločeni obveznosti. Zneski davka v zgornjih primerih ne vključujejo socialnih prispevkov.

Redni s.p. plačuje prispevke za pokojninsko, zdravstveno in starševsko zavarovanje, zaposlovanje ter dolgotrajno oskrbo. Višina prispevkov je odvisna od zavarovalne osnove, ki se praviloma določi glede na doseženi dobiček v preteklem letu. Pri najnižji zavarovalni osnovi so polni mesečni prispevki v letu 2026 približno 651 evrov, pri višjem dobičku pa so lahko občutno višji. Novi podjetniki lahko ob izpolnjevanju pogojev v prvih dveh letih koristijo delno oprostitev prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Popoldanski s.p. plačuje pavšalne prispevke, saj je praviloma že polno zavarovan iz zaposlitve. Od aprila do decembra 2026 skupni mesečni znesek pavšalnih prispevkov znaša 113,01 evra.

Popoldanski normiranec s 30.000 evri prihodkov bi tako plačal 2.600 evrov davka in približno 1.356 evrov letnih pavšalnih prispevkov, če bi dejavnost opravljal vseh 12 mesecev po znesku 113,01 evra. Skupna obremenitev bi znašala približno 3.956 evrov, brez upoštevanja drugih poslovnih stroškov.

Prihodkovne meje za normiranca

Meje za priznanje normiranih odhodkov niso enake mejam za vstop ali obstanek v sistemu.

Po spremembah, ki se uporabljajo v letu 2026, se praviloma preverja povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let. Za zavezanca, ki je v obeh letih izpolnjeval predpisani zavarovalni pogoj, meja znaša 120.000 evrov. Za popoldanskega s.p. znaša 50.000 evrov, pri kombinaciji enega leta rednega in enega leta popoldanskega s.p. pa 85.000 evrov. Marca 2026 je bila odpravljena tudi prej predvidena petletna prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranstva.

To pomeni, da posamezno leto z višjimi prihodki še ne daje vedno popolnega odgovora. Preveriti je treba prihodke obeh predhodnih let, čas opravljanja dejavnosti in zavarovalni status.

Normirani ali navadni s.p.?

Normirani s.p. je običajno zanimivejši za dejavnosti z nizkimi dejanskimi stroški, na primer za svetovanje, programiranje, oblikovanje, prevajanje ali druge storitvene dejavnosti. Njegova glavna prednost je enostavnejše administrativno poslovanje, saj mu ni treba voditi popolnih poslovnih knjig. Voditi mora predvsem evidenco izdanih računov in osnovnih sredstev.

Navadni s.p. davčno osnovo ugotavlja kot razliko med dejanskimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Uveljavlja lahko dejanske stroške, določene davčne olajšave in izgube iz preteklih let. Normiranec teh olajšav praviloma ne more uveljavljati.

Če ima podjetnik visoke stroške materiala, opreme, najema prostorov, vozil ali zaposlenih, je lahko navadni s.p. ugodnejši. Odločitev zato ne sme temeljiti samo na višini prihodkov, ampak tudi na resničnih stroških in pričakovanem dobičku.

Kako akontacija davka vpliva na mesečne obveznosti?

Normirani s.p. davčni izračun ni pomemben samo zaradi končnega letnega davka, temveč tudi zaradi akontacije dohodnine, ki jo podjetnik plačuje med letom. Finančna uprava višino akontacije praviloma določi na podlagi zadnjega oddanega davčnega obračuna. Če je izračunani letni davek nižji, se akontacija navadno plačuje trimesečno, pri višjem znesku pa mesečno.

To lahko pomembno vpliva na denarni tok podjetnika. Normiranec lahko v tekočem letu prejema nižje prihodke kot leto prej, kljub temu pa mora začasno plačevati akontacijo, določeno na podlagi preteklega uspešnejšega poslovanja. Nasprotno se lahko zgodi, da prihodki močno narastejo, obstoječa akontacija pa je prenizka. V takšnem primeru lahko podjetnika ob oddaji letnega obračuna čaka večje doplačilo davka.

Zato je priporočljivo, da normiranec del vsakega prejetega plačila nameni za prihodnje davčne obveznosti. Prihodki na poslovnem računu namreč niso enaki denarju, ki podjetniku ostane za osebno porabo. Od njih je treba odšteti davek, socialne prispevke, stroške računovodstva, bančne stroške in druge izdatke, povezane z opravljanjem dejavnosti.

Davek normiranca in DDV nista ista obveznost

Pri izračunu je treba ločiti tudi dohodnino od davka na dodano vrednost. Podjetnik je lahko normiranec in hkrati zavezanec za DDV. Normiranstvo določa način ugotavljanja davčne osnove za davek od dejavnosti, medtem ko je DDV ločen sistem z lastnimi pravili, obračuni in roki.

Če normiranec postane zavezanec za DDV, znesek DDV na izdanem računu praviloma ni njegov prihodek, saj ga pobere za državo in ga mora pozneje poravnati. Pri načrtovanju poslovanja je zato treba spremljati prihodke brez DDV, obveznost obračunavanja DDV ter razliko med prejetim in plačanim davkom.

Prav zaradi teh razlik preprost izračun »prihodki minus štirje odstotki« ne pokaže dejanskega zneska, ki podjetniku ostane. Za realno sliko je treba upoštevati davek, prispevke, akontacijo, DDV in dejanske poslovne stroške.

Kaj morate preveriti pred končnim izračunom?

Za pravilen normirani s.p. davčni izračun morate poznati letne prihodke, zavarovalni status, odstotek priznanih normiranih odhodkov in morebitno uporabo višje davčne stopnje. Posebej morate prišteti prispevke, saj ti niso del izračunane dohodnine.

Davčni obračun je treba praviloma oddati prek eDavkov najpozneje do 31. marca za preteklo leto. Na podlagi obračuna se določi tudi akontacija za tekoče leto, ki se glede na višino plačuje mesečno ali trimesečno.

Pri nižjih prihodkih je normiranstvo lahko še vedno zelo pregledna in ugodna možnost. Pri višjih prihodkih, predvsem pri popoldanskem s.p., pa lahko davek naraste precej hitreje, kot podjetnik pričakuje. Zato je smiselno izračun opraviti še pred izdajo zadnjih računov v letu in pravočasno preveriti, ali bi bilo poslovanje po dejanskih odhodkih ugodnejše.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, SPOT