O potepanjih šentjanških osnovnošolcev
ŠENTJANŽ – Šentjanški osnovnošolci so v okviru kulturnega dne obiskali Veliko planino, kjer so spoznavali pastirsko življenje, na naravoslovni dan pa so se odpravili v Kostanjeviško jamo in na brestaniški grad Rajhenburg. Vtise o potepanjih sta nam zaupala Anže Orešnik in Rok Bunderšek.
Bili smo na Veliki planini
Zadnji petek v tem šolskem letu smo učenci 6., 7. in 8. razreda OŠ Milana Majcna Šentjanž obiskali Veliko planino. To je bil naš kulturni dan, saj je prav, da spoznamo tudi pastirsko življenje, ki se tako razlikuje od našega vsakdanjika.
Zjutraj smo z avtobusom odrinili na dolgo pot proti Kamniku, kjer nas je čakal vodič; nekaj časa se je peljal z nami, potem pa nas je povabil na prijeten ogled te pokrajine. Na poti nam je pokazal veliko zanimivih stvari ter nam predstavil pastirsko življenje skozi čas. Po enourni hoji smo na Mali planini že zagledali krave, ki so se brezskrbno pasle.
Preden smo se v Jarškem domu malo odpočili, smo si ogledali ostanke letala iz druge svetovne vojne. Res so že v slabem stanju, a se nam je zdelo zanimivo. Pot nas je vodila naprej mimo Domžalskega doma proti cerkvici, kjer smo se malo odpočili ter poskušali celo zapeti, a nas je zmotil dež.
Pri Preskarjevem pastirskem muzeju nam je vodič povedal še nekaj zanimivosti, nato pa smo se počasi odpravili nazaj proti avtobusu.
Čeprav so se nad nami zbirali sivi oblaki in je padlo tudi nekaj kapelj dežja, nam to ni uničilo našega kulturnega dneva. Imeli smo se lepo.
Anže Orešnik, 8. razred
OŠ Milana Majcna Šentjanž
Naravoslovni dan v OŠ Šentjanž
V prvih dneh junija smo imeli naravoslovni dan. Ogledati smo si želeli Kostanjeviško jamo in grad Rajhenburg v Brestanici.
Ko smo prispeli pred Kostanjeviško jamo, nas je že čakal vodič, ki nam je predstavil zgodovino jame in povedal, kako je nastala. Njena znamenitost so netopirji, ki so ime dobili po podkvastem izvesku, podkovnjači. Ta vrsta netopirjev živi tudi drugje, vendar je redka.
V jami smo videli kapnike v obliki krokodiljega gobca ter kapnike v obliki treh stvari, pomembnih za cerkev: prižnico, Jezusa in spovednico. Vodič nam je povedal tudi legendo o trimetrskem velikanu, ki je živel v teh krajih in ko se je ob dežju zatekel v jamo, je v njej zaspal; takrat se je stresla zemlja in del stene se je zrušil na velikana. Vidijo se le njegovi prsti … to je seveda posebna oblika kapnikov.
Izvedeli smo tudi, da ljudje do leta 1937 še niso vedeli za jamo, sedaj pa je zelo obiskana.
Pot smo nadaljevali proti Brestanici in gradu Rajhenburg. Grad je zamenjal kar nekaj lastnikov, a zadnji pred drugo svetovno vojno so ga kupili trapisti. Ti menihi so posvetili veliko časa molitvi, sicer pa so morali biti cele dneve tiho, kar je bilo najtežje. Vse, kar so potrebovali, so izdelali sami, od sira do čokolad in likerjev. Njihovi izdelki so bili takšne kakovosti, da jih je kupoval sam cesar Franc Jožef.
Med drugo svetovno vojno je bil grad središče izgnancev Slovenije; več tisoč so jih prepeljali v Nemčijo. Po vojni se jih je mnogo vrnilo nazaj, a ko so prišli v svoje domove, niso imeli kje spati, njive so bile neobdelane, hiše pa prazne.
Lahko zaključim, da je bil naravoslovni dan zelo zanimiv in da si bom ti dve znamenitosti za vedno zapomnil.
Rok Bunderšek, 8. razred
OŠ Milana Majcna Šentjanž
